Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je umaknil kandidaturo za veleposlanika v Sarajevu. Pred tem je soglasje umaknila tudi Ivana Nedižavec Korada. Število kandidatov za veleposlanike, do imenovanja katerih ima predsednica Nataša Pirc Musar zadržke, se tako zmanjšuje.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju pozvala Evropsko unijo k nujnemu ukrepanju glede hudih humanitarnih razmer v Gazi. Poudarila je pomen ohranitve premirja v enklavi in nadaljevanja prizadevanj za uveljavitev rešitve dveh držav.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, se je odpravil v Nemčijo, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Namen srečanja je pogovor o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je evropske voditelje označil za šibke in pozval Ukrajino k izvedbi demokratičnih volitev.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je bilo pred kratkim ponovno tarča hekerskega napada. Podrobnosti o napadu in morebitni škodi zaenkrat niso znane, vendar so na ministrstvu potrdili, da so bili o incidentu obveščeni.

Ameriški portal Defense One je objavil domnevni osnutek ameriške nacionalne strategije, ki naj bi si prizadevala odvrniti štiri članice Evropske unije od nadaljnjega članstva. Bela hiša obstoj dokumenta zanika. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je ZDA pozvala, naj se ne vmešavajo v evropske notranje zadeve, kar je odziv na nedavne kritike ameriškega predsednika o Evropi in objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti.

Donald Trump je napovedal, da bi se ameriška delegacija lahko udeležila sobotnih pogovorov v Evropi o vojni v Ukrajini, vendar le pod pogojem, da v Washingtonu ocenijo, da bo udeležba obetavna.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu zasedanja Varnostnega sveta ZN v New Yorku poudarila, da ne komentira internih postopkov glede imenovanja veleposlanikov. Kljub nesoglasjem med predsednico republike in premierjem je zatrdila, da so kandidati za veleposlanike opravili različna preverjanja usposobljenosti in strokovnosti.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku poudarila, da se mora vojna v Ukrajini končati. Pozvala je Rusijo, naj sprejme brezpogojno premirje, s katerim se je Ukrajina po njenih besedah strinjala že pred meseci. Zasedanje so sklicale evropske članice Varnostnega sveta ZN in Južna Koreja.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izrazila resne zadržke do postavitve štirih kandidatov na veleposlaniška mesta in o tem obvestila zunanjo ministrico Tanjo Fajon. To je sprožilo reakcijo v kabinetu premierja Roberta Goloba, ki je javni poseg predsednice ocenil kot nedopusten.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v New Yorku izrazila upanje Slovenije, da bodo ZDA ostale dober zaveznik in partner Evropi. Izjava je bila podana v pogovoru s slovenskimi dopisniki ob robu obravnave nove strategije nacionalne varnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Londonu sestal z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je sporočil Macron, so ocenjevali pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki jih vodijo ZDA.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Francija in Kitajska sta med državniškim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona sklenili dogovor o sodelovanju pri zaščiti velikih pand. V okviru t. i. diplomacije pand bo Francija leta 2027 prejela dve pandi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Kitajskem pozval k povečanju pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. V Moskvi pa so se posmehljivo odzvali na izjave nemškega kanclerja Friedricha Merza o nezaupanju do ameriških pogajalcev glede končanja vojne v Ukrajini, češ da ZDA in Rusija sklepata dogovore mimo Ukrajine in Evropejcev.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je v Damasku v imenu mednarodne skupnosti zagotovil podporo Siriji pri izgradnji boljše prihodnosti za vse njene državljane. Delegacija Varnostnega sveta ZN je Sirijo obiskala v okviru slovenskega predsedovanja temu organu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju ministrskega sveta Ovseja na Dunaju opozorila na kršitve načel in zavez organizacije s strani Rusije. Poudarila je, da ruska agresija na Ukrajino ogroža mir, človekove pravice in spodkopava demokracijo, ter dodala, da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, ki poziva Rusijo k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno preseljeni v Rusijo. Vladimir Putin je pred obiskom v Indiji napovedal, da bo Rusija prevzela popoln nadzor nad Donbasom z vojsko.

Slovenija bo predvidoma leta 2026 odprla štiri nova veleposlaništva v Uzbekistanu, Kazahstanu, na Islandiji in Norveškem. Vsa veleposlaništva bodo imela sedež v Ljubljani, vodili pa jih bodo tako imenovani leteči veleposlaniki, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Pred pogovori z ameriškim posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, o možnostih končanja vojne v Ukrajini, je Vladimir Putin izjavil, da si Rusija ne želi vojne z Evropo, vendar je nanjo pripravljena, če si jo Evropa želi. Putin je tudi obtožil Evropo, da ovira miroljubna prizadevanja ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z voditeljema Evropske komisije in Nata o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinsko delegacijo na Floridi označil kot zelo plodne, vendar je opozoril, da je za končanje vojne potrebno še veliko dela.

Rusija je poklicala poljskega veleposlanika in mu sporočila, da mora Poljska do konca decembra zapreti svoj konzulat v Irkutsku. Ta poteza je odgovor na prejšnje ukrepe Poljske in zaostruje diplomatske odnose med državama.

Iz živalskega vrta Beauval v osrednji Franciji je proti Kitajski poletel par pand, potem ko je samici začelo pešati zdravje. Kitajska je ob odhodu pand obljubila prihod novega para, s čimer se nadaljuje praksa »pande diplomacije«.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) v Rijadu dosegla pomemben mejnik. Po tesnem glasovanju je bila izvoljena za prvo podpredsedujočo državo izvršnega sveta UN Tourism. Prihodnje leto bo Slovenija neposredno sodelovala pri vodenju najvišjega izvršilnega organa organizacije.

Ob obisku sirskega predsednika Ahmeda al Šare v Beli hiši je ameriško finančno ministrstvo začasno odpravilo določene sankcije proti Siriji, ki so bile uvedene leta 2019. Gre za ponovno šestmesečno ukinitev, ki jo lahko trajno odpravi le kongres, medtem ko jo vlada lahko začasno opusti, kar je že storila spomladi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ameriški uradniki ne bodo sodelovali na vrhu skupine G20 v Južni Afriki. Ponovno je izrazil kritike glede odnosa Južne Afrike do svoje belopolte manjšine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozvala Sudan in Južni Sudan k ponovni vzpostavitvi dialoga in brezpogojnemu umiku svojih sil iz spornega območja Abjei. Slovenska namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila nujnost umika sil za dosego stabilnosti.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji perujski premierki Betssy Chavez. Chavez je v Peruju predmet preiskave v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara leta 2022, ki naj bi ga vodil takratni predsednik Pedro Castillo, ki je že v priporu zaradi enakih obtožb.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je kitajskega voditelja Xi Jinpinga pozval k pomoči pri ponovni vzpostavitvi dialoga s Severno Korejo. Srečanje je potekalo ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec).

Kanadski premier Mark Carney je pogovor s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom ob robu vrha foruma Apec označil za prelomnico v obnavljanju odnosov med državama. Carney je potrdil, da se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opravičil za oglas proti carinam.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed al Šara, je na konferenci v Rijadu v Savdski Arabiji izjavil, da so investitorji v sirsko gospodarstvo vložili 24 milijard evrov v desetih mesecih po padcu režima Bašarja al Asada. Svetovna banka sicer ocenjuje, da je za obnovo v nemirih in vojni razdejane Sirije potrebnih veliko več sredstev.

Sirija je priznala Kosovo kot neodvisno državo, je sporočila kosovska predsednica Vjosa Osmani. Do sporazuma je prišlo v Rijadu ob podpori savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Sirija je tretja država letos, ki je priznala Kosovo.

Ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaichi sta podpisala dogovor o krepitvi sodelovanja in odpornosti dobavnih verig redkih zemelj. Takaichi je ob tem napovedala 'zlato dobo' v odnosih med državama in naj bi Trumpa tudi nominirala za Nobelovo nagrado za mir. Sporazum potrjuje že sprejete dogovore, s čimer ZDA in Japonska utrjujeta bilateralne vezi.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Aziji izrazil optimizem glede sklenitve trgovinskega dogovora s Kitajsko, s čimer bi se izognili dodatnim carinam ZDA. Potrdili so tudi, da sta državi na dobri poti k dogovoru. Trump je azijsko turnejo izkoristil za krepitev zavezništva in sklepanje poslov, morda pa se bo srečal tudi s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Izraelski skrajno desni minister Bezalel Smotrič se je opravičil Savdijcem za izjavo, v kateri jim je dejal, naj še naprej jahajo kamele, medtem ko bo Izrael nadaljeval z razvojem. Izjava je bila podana v kontekstu savdijske podpore palestinski državi.

Kljub prejšnjim poročilom o prestavitvi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po besedah tiskovnega predstavnika vlade Zoltana Kovacsa, nadaljuje s pripravami na vrh.

Novoizvoljeni predsednik Bolivije, Rodrigo Paz Pereira, je napovedal obnovitev diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike po nastopu svoje funkcije. Odnosi med državama so bili prekinjeni v času levičarskega predsednika Eva Moralesa. Paz Pereira, ki pripada desni sredini, s tem napoveduje preobrat v zunanji politiki države.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih v Beli hiši ostal previden glede morebitne dobave raket tomahawk s strani ZDA, saj ZDA ne želijo eskalacije. Donald Trump pa je ponovil svoj poziv Ukrajini in Rusiji, naj končata vojno in razglasita zmago.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom na Madžarskem, ki ga je kasneje potrdil tudi Kremelj. Putinov svetovalec je predlagal gradnjo železniškega predora "Putin-Trump", ki bi povezal Rusijo in ZDA pod Beringovim prelivom.

Donald Trump je med obiskom v izraelskem Knesetu slavnostno razglasil konec vojne med Hamasom in Izraelom, kar je naletelo na stoječe ovacije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpa označil za največjega prijatelja Izraela v Beli hiši. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da se je začela prva faza izpustitve živih izraelskih talcev iz Gaze, v zameno pa naj bi Izrael izpustil skoraj 2.000 palestinskih zapornikov. Trump naj bi obiskal še Egipt.

Venezuelska vlada je zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu na Norveškem le nekaj dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica Maria Corina Machado razglašena za dobitnico Nobelove nagrade za mir. Kot uradno pojasnilo navajajo širše prestrukturiranje diplomatskih predstavništev.