Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom na Madžarskem, ki ga je kasneje potrdil tudi Kremelj. Putinov svetovalec je predlagal gradnjo železniškega predora "Putin-Trump", ki bi povezal Rusijo in ZDA pod Beringovim prelivom.

Donald Trump je med obiskom v izraelskem Knesetu slavnostno razglasil konec vojne med Hamasom in Izraelom, kar je naletelo na stoječe ovacije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpa označil za največjega prijatelja Izraela v Beli hiši. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da se je začela prva faza izpustitve živih izraelskih talcev iz Gaze, v zameno pa naj bi Izrael izpustil skoraj 2.000 palestinskih zapornikov. Trump naj bi obiskal še Egipt.

Venezuelska vlada je zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu na Norveškem le nekaj dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica Maria Corina Machado razglašena za dobitnico Nobelove nagrade za mir. Kot uradno pojasnilo navajajo širše prestrukturiranje diplomatskih predstavništev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj posreduje pri doseganju prekinitve ognja v Ukrajini, podobno kot v Gazi. Zelenski je poudaril, da če je mogoče ustaviti vojno v eni regiji, je mogoče ustaviti tudi druge, vključno z rusko. Trump je Zelenskega označil za "prijaznega fanta" in obljubil nadaljnjo ameriško podporo Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da nihče ne bo prisiljen zapustiti Gaze. Napovedal je potovanje na Bližnji vzhod v nedeljo. Izraelska vlada še odloča o potrditvi Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Trump je prav tako izjavil, da je v Gazi dosežen mir, kar označuje kot zgodovinski uspeh, in napovedal izpustitev talcev.

V Bruslju potekajo pogajanja o novem svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim predvideva omejitev gibanja ruskih diplomatov med državami članicami Evropske unije. Po predlogu bi morali diplomati predhodno obvestiti državo članico o nameravanem potovanju ali prečkanju njenega ozemlja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na vrhu Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu doživel neprijetno situacijo. Ob prihodu v dvorano je namreč ugotovil, da zanj ni pripravljenega sedeža. Po začetnem iskanju so mu ponudili stol s pregibno mizico, kar je vzbudilo pozornost.

Vojko Kuzma, dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat, je umrl v starosti 65 let. Zadnjih šest let je vodil slovenski urad v Palestini, natančneje v Ramali. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem.

Palestinska militantna skupina Islamski džihad je Trumpov mirovni načrt v 20 točkah za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, označila za farso, ki ne bo končala vojne in agresije nad Palestinci. Poudarili so, da načrt ni izvedljiv.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom. Varnostni svet ZN je zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Novi slovenski veleposlanik na Madžarskem, Anžej Frangeš, je opravil prvi uradni obisk pri Slovencih v Porabju. Predstavniki slovenske skupnosti so izpostavili, da je njihova prihodnost močno odvisna od lastne aktivnosti in medsebojnega povezovanja, pa tudi od finančne in politične pomoči matične države.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v New Yorku udeležila 80. zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer je poudarila pomen sodelovanja med državami in multilateralizma. Kljub kritikam Združenih narodov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Pirc Musarjeva dejala, da je Slovenija pokazala diplomatsko moč. Na večerji, ki jo je priredil predsednik ZDA, se je srečala z Melanio Trump, ki je z njo takoj spregovorila v slovenščini.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi na srečanju z arabskimi voditelji ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku obljubil, da izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega. Novico je poročal Politico, ki se sklicuje na izjave udeležencev srečanja.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral delovanje svetovne organizacije in dejal, da ne izkorišča svojega potenciala. Prav tako ni ponudil novih rešitev za svetovne probleme in je bil kritičen do evropskih držav. Dodatno je francoski predsednik Emmanuel Macron obtičal v prometu v New Yorku zaradi Trumpove kolone vozil.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na visokem srečanju ob 30. obletnici Pekinške deklaracije o enakosti spolov v New Yorku ob začetku 80. zasedanja Generalne skupščine ZN pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke Združenih narodov. Opozorila je, da je napredek na področju enakosti spolov počasen in vse bolj ogrožen, njen poziv pa je bil deležen aplavza.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi. Kljub temu je poudaril, da se bo dialog nadaljeval.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske, Tanja Fajon in Wang Yi, sta se v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama uspešno razvijajo. Ministra sta poudarila pomen multilateralizma v trenutnih svetovnih razmerah in izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko.

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade, se je znašla v diplomatskem škandalu, ker naj bi pod izmišljeno funkcijo 'First lady' in z elektronskega naslova državne uprave, ki naj bi bil ustvarjen posebej zanjo, pisala slovenskim veleposlanikom v tujini in ženam predsednikov tujih vlad. Portal Požareport je razkril, da je Gaberjeva od veleposlanikov zahtevala usluge, kar je sprožilo polemike o legitimnosti njenih dejanj in uporabi državnih sredstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Milorada Dodika, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v Budimpešti sprejel kot predsednika Republike Srbske, čeprav je bil Dodik že razrešen s tega položaja. Szijjarto je Dodiku zagotovil nadaljnjo podporo Madžarske, pri tem pa poudaril, da mora o voditelju Republike Srbske odločati narod.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za hrvaško televizijo RTL izrazila kritiko nad hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ji ni zaploskal na Blejskem strateškem forumu po njenem govoru o priznanju Palestine. Pirc Musarjeva je dejala, da bi ji moral zaploskati že iz spoštovanja. Dodala je, da odločitev Slovenije za priznanje Palestine ni bila lahka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem slovaškemu premierju Robertu Ficu dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Putin je poudaril, da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije.

Slovenska košarkarska reprezentanca se je v Katovicah pripravljala na tekmo proti Islandiji, ki je veljala za najlažjo preizkušnjo v skupini D evropskega prvenstva. Tekma je bila pomembna tudi kot priprava na srečanje z Izraelom, s katerim naj bi se Slovenija borila za tretje mesto v skupini. Zmaga proti Islandiji je bila predpogoj za uvrstitev v izločilne boje.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Slovenija naj ne bi bila zadovoljna z izvedbo strateškega foruma na Bledu. Nizka udeležba premierjev in predsednikov vlad nakazuje na vse večjo diplomatsko osamljenost države. Predstavniki vlade so sicer poskušali forum prikazati kot uspeh.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v videonagovoru slovenskim diplomatom izpostavil stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov za premirje z Rusijo. Po zadnjih ruskih napadih na Kijev je poudaril, da je ključnega pomena prekinitev spopadov na tleh, v zraku in na morju. Zahvalil se je Sloveniji za njeno pomoč in poudaril potrebo po krepitvi odpornosti ter pritisku na Rusijo, ki po njegovih besedah izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje prizadevanja za mir.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.

Avstralska vlada je izgnala iranskega veleposlanika, potem ko je Iran obtožila organiziranja antisemitskih napadov, ki so se lani zgodili v Melbournu in Sydneyju. Poleg izgona veleposlanika je Avstralija umaknila tudi svojega veleposlanika iz Irana in začasno ustavila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu.

Francija je ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja poklicala na pogovor, potem ko je ta v pismu predsedniku Emmanuelu Macronu izrazil mnenje, da francoska vlada ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Francoske oblasti so se odzvale na Kushnerjevo pismo z nezadovoljstvom.