Francoski socialisti so v zahtevnih pogajanjih o proračunu za prihodnje leto od vlade zahtevali, da v predlog proračuna vključi davek na premoženje najbogatejših. V nasprotnem primeru bi lahko na morebitnem vnovičnem glasovanju podprli nezaupnico vladi, kar bi verjetno povzročilo njen padec.

Hrvaška bo prihodnje leto zvišala minimalno bruto plačo na 1.050 evrov, kar je 8,25 odstotka več kot letos. Premier Andrej Plenković je dejal, da je vlada pri določitvi zneska upoštevala predloge sindikatov, delodajalcev in stroke. Delodajalci so dvigu ostro nasprotovali.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na Kitajskem preverjal možnosti za izdajo t. i. obveznic panda. Obenem je bilo razkrito, da Golobova vlada načrtuje povečanje državnega dolga za dodatne 4 milijarde evrov.

Kolegij Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bo v četrtek odločal o sklicu izredne seje glede obvezne božičnice, ki naj bi potekala v ponedeljek. Socialni partnerji se bodo predvidoma sestali že v petek na neformalnem srečanju, kjer bodo predstavili različne predloge in jih poskušali uskladiti do konca tedna.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na seji upravnega odbora poudarila, da bo vztrajala pri tem, da božičnica ostane neobvezna, neobdavčena in neoprispevana nagrada za zaposlene. OZS poziva vlado k razbremenitvi stroškov plač, saj bi tako zaposleni prejeli več denarja kot s predlagano božičnico.

Med Macronovim obiskom sta Slovenija in Francija poudarili pomen strateške avtonomije Evrope in gospodarskega sodelovanja. Podpisana je bila izjava o nameri dolgoročnega sodelovanja na področju jedrske energije, kar povečuje možnosti Francije za gradnjo drugega bloka v Krškem. Macron in Golob sta si v Ljubljani ogledala tudi električne Renaultove avtomobile.

Vlada je pripravila shemo državne pomoči za energetsko intenzivna podjetja, da bi jim zagotovila konkurenčne pogoje. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob tem dejal, da je shema pripravljena v sodelovanju z gospodarsko in energetsko zbornico.

Premier Robert Golob je v Portorožu gostil voditelje sredozemskih članic EU, združenih v MED9. Na vrhu, ki je bil vrhunec slovenskega predsedovanja skupini, so voditelji v družbi predsednice Evropske komisije in jordanskega kralja razpravljali o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in razmerah na Bližnjem vzhodu.

Na Brdu pri Kranju se je odvil vrh slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Glavna tema dogodka je bila razprava o prihodnjem gospodarskem razvoju države. Predstavili so tudi nov program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035 in manifest zavez za Slovenijo do leta 2035. Na dogodku so bili prisotni tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob in ministri.

Poslanci Svobode, SD in Levice so na Odboru za finance zavrnili predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, ki ga je vložila SDS. Predlog bi ob postopnem zvišanju splošne davčne olajšave prinesel višje neto dohodke vsem zaposlenim. Demokracija.si poroča, da naj bi Golobovi že vzeli od 2100 do 5200 evrov neto, zdaj pa ponujajo le drobtinice.

Slovenski prevozniki so na zboru v Celju vladi postavili ultimat glede izpolnitve zahtev do decembra letos oziroma marca 2026. V primeru neizpolnitve bodo decembra protestirali, marca pa zaprli pomembne ceste po Sloveniji. Zahteve se nanašajo na področje zelene energije v prometu.

Vlada Republike Slovenije je predvidela povračilo sredstev občinam iz državnega proračuna za izplačilo obvezne božičnice. Predlog uvedbe obvezne božičnice je povzročil nezadovoljstvo med delodajalci in občinami, ki bi jim ta novost odvzela več milijonov evrov. Sredstva za zimski prem

Državni zbor je za 23. november razpisal referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsi prisotni poslanci, 65 jih je bilo, so podprli razpis referenduma. Volilna opravila se bodo začela 21. oktobra. Medtem ko koalicija poudarja pomen pravice do dostojne smrti, opozicija opozarja na krepitev paliativne oskrbe. Zakon ureja pravico neznosno trpečih do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna opozarja, da vedno višje najemnine ne škodujejo le prebivalcem mest, temveč tudi celotnemu gospodarstvu. Če si delavci ne bodo mogli več privoščiti stanovanj v večjih mestih, bodo ta izgubila gospodarsko moč.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da mu je venezuelski predsednik Nicolas Maduro ponudil deleže v naftni in rudarski industriji. Po poročanju New York Timesa naj bi ponudba vključevala tudi Madurov odstop s položaja, s čimer naj bi se izognil pritisku ameriške vojske.

Zaradi nadaljevanja prekinitve financiranja ameriške vlade je na stotisoče zveznih uslužbencev prisiljeno na dopust ali delajo brez plačila. Republikanci in demokrati si medsebojno pripisujejo krivdo in opozarjajo na posledice. V Zvezni upravi za jedrsko varnost bi lahko odpustili večino zaposlenih.

Premier Robert Golob se je sestal s predstavniki delodajalskih organizacij, da bi umiril nezadovoljstvo, ki ga je povzročila vladna napoved obvezne božičnice. Delodajalci so sicer pozdravili možnost izplačila znižanega zneska ali zamika izplačila, vendar so izrazili željo po dodatnem usklajevanju stališč.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom na Madžarskem, ki ga je kasneje potrdil tudi Kremelj. Putinov svetovalec je predlagal gradnjo železniškega predora "Putin-Trump", ki bi povezal Rusijo in ZDA pod Beringovim prelivom.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, imenovan "Made in Slovenia 2035". Program temelji na 88 ukrepih, usmerjenih v dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo države. Predvideva se, da bo program v desetih letih povečal slovenski BDP za polovico in ustvarjal naložbe v višini dobrih 19 milijard evrov.

V sindikatih so izrazili razočaranje nad vladnim predlogom zakona o obvezni božičnici, ki podjetjem v likvidnostnih težavah omogoča izplačilo zgolj 160 evrov zimskega dodatka. Delodajalci pa na drugi strani to možnost razumejo kot znak dobre volje vlade ali pa zamik izplačila na konec naslednjega leta.

Premier Robert Golob je napovedal, da bo predlagani zakon o lastniški zadrugi delavcev pomenil velik civilizacijski premik v Sloveniji in bo obstal kot eden od temeljev zdravega gospodarstva. Golob je prepričan, da bo zakon preživel vse vlade. Z ministrom za delo Luko Mescem sta poudarila pomembnost zakona v prihodnosti.

Evropska komisija je Sloveniji odobrila izplačilo dodatnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi, v vrednosti skoraj 440 milijonov evrov. S tem bo Slovenija prejela že 69 odstotkov vseh sredstev, ki so ji na voljo v okviru tega mehanizma. Komisija je potrdila, da je Slovenija izpolnila vse potrebne mejnike in cilje, vključene v zahtevek za izplačilo.

V Grčiji so izbruhnili množični protesti delavcev zaradi vladnega osnutka zakona, ki bi omogočil 13-urni delovnik v zasebnem sektorju. Sindikati vladi očitajo, da želi uzakoniti 'hiperizkoriščanje'. Zaradi predlagane reforme je v državi potekala 24-urna splošna stavka, ki je ohromila javni in zasebni sektor.

Minister za delo Luka Mesec (Levica) je v pogovoru na POP TV napovedal pripravo zakona o božičnici, o katerem naj bi razpravljali na Ekonomsko-socialnem svetu. V pogovoru ni omenjal zimskega dodatka. Pri obveznih 600 evrih božičnice namerava Mesec vztrajati še ta teden.

Analize ministrstva za delo opozarjajo, da bo poglabljanje demografskih in strukturnih izzivov na trgu dela v Sloveniji negativno vplivalo na prihodnje življenje. Pomanjkanje delovne sile bo omejevalo konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo analizo in napoved potreb na trgu dela do leta 2039, ki kaže na te težave.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da bo 1. novembra uvedel 100-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. Ta napoved je prispevala k negativnemu tednu na Wall Streetu, kjer so borzni indeksi padli.

Delodajalske organizacije so protestno zapustile sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ker menijo, da je odločitev o uvedbi obvezne božičnice že sprejeta in o njej ni več mogoče pogajati. Zapustitev seje je izraz nestrinjanja delodajalcev s stališčem vlade glede obvezne božičnice.

Madžarska energetska skupina Mol bo povečala dobavo nafte Srbiji po uvedbi ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je opozoril, da povečana dobava ne bo mogla v celoti nadomestiti pomanjkanja dobav iz Hrvaške. Srbija se pripravlja na morebitne omejitve v oskrbi z nafto po uvedbi sankcij.

Kitajska je okrepila nadzor nad izvozom tehnologij in izdelkov iz redkih zemelj. Izvoz je zdaj mogoč le s predhodno odobritvijo kitajskih oblasti ali s posebnimi dovoljenji. Redke zemlje predstavljajo pomembno točko spora v trgovinskih pogajanjih med Kitajsko in ZDA.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je na seji upravnega odbora razpravljala o aktualnih zakonodajnih pobudah in gospodarskih razmerah, ki vplivajo na poslovanje trgovin. Člani so se sestali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mescem, ter mu predstavili stališče zbornice glede božičnice, pri čemer vztrajajo, da naj bo njeno izplačilo prostovoljno.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bosta ZDA in Kanada sklenili dober trgovinski sporazum. Trump je kanadskega voditelja Marka Carneyja označil za odličnega premierja. ZDA, Kanada in Mehika bodo prihodnje leto izvedle revizijo sporazuma o prosti trgovini, pri čemer Trump pušča odprte vse možnosti za pogajanja.

Vlada je začela obravnavati predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s katerim naj bi vzpostavili pravni okvir za postopno zaprtje pridobivalnega prostora Velenje in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje, d.o.o. Minister Jože Novak je po srečanju z vodstvom premogovnika dejal, da so usklajeni v vseh ključnih elementih, vendar besedilo še ni usklajeno s sindikati. Za dokončno zaprtje premogovnika naj bi bilo potrebnih več kot milijarda evrov.

Evropska komisija je predlagala zvišanje carin na uvoz jekla v Evropsko unijo s 25 na 50 odstotkov. Podpredsednik komisije, Stephane Sejourne, je na družbenem omrežju X sporočil, da predlog vključuje tudi zmanjšanje kvot za brezcarinski uvoz. Cilj tega ukrepa je zaščititi evropski jeklarski sektor pred vplivom presežne proizvodnje.

Predlagane spremembe proračuna za leto 2026, ki ga je vlada sprejela novembra lani, kažejo na zmanjšanje prihodkov za 2,1 odstotka, kar pomeni 15,6 milijarde evrov, medtem ko se odhodki povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Napoveduje se, da se bo poraba v letu 2027 povečala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa bodo znašali 16 milijard evrov.

Predsednik vlade Robert Golob je predstavil predloga proračunov za leti 2026 in 2027, ki sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Proračuna ohranjata prioritete vlade, kot so socialna država, znanje, investicije in varnost. Predvideni primanjkljaj v obeh prihodnjih letih znaša 2,1 milijarde evrov.

Restavracija v avstrijskem parlamentu, ki se ponaša s ponudbo visokokakovostne, organske in lokalne hrane, se je znašla v težavah. Mediji so razkrili, da je restavracija ponujala uvoženo hrano iz oddaljenih krajev, kot so zamrznjene ribe iz Kazahstana in kozice iz Bangladeša. To je sprožilo ogorčenje, saj je bila hrana oglaševana kot lokalna.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila, da se bo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki ga zahteva Delavska koalicija, začelo v sredo, 8. oktobra.

Ministrica Mateja Čalušić se je sestala z deležniki v verigi preskrbe s hrano, da bi našli rešitve za visoke cene hrane, ki še vedno povzročajo inflacijo. Razpravljali so o stanju na trgu in možnih ukrepih, ministrica pa se je odzvala na predlog NSi za znižanje DDV, pri čemer je poudarila, da odgovor ni enostaven in so potrebne sistemske rešitve.

Nova Slovenija (NSi) je v Državni zbor vložila predlog dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim predlagajo znižanje DDV s 9,5 odstotka na 5 odstotkov za 15 osnovnih živil. Cilj predloga je omogočiti znižanje ali vsaj omejitev rasti cen osnovnih življenjskih dobrin.

Premier Robert Golob je poudaril, da bo božičnica od letos obvezna, vendar pa se bodo socialni partnerji dogovorili o njeni višini in izjemah. Golob predlaga, da bi se zaposleni lahko odpovedali božičnici, če bi s tem preprečili propad podjetja. Odpoved božičnici bo mogoča le s soglasjem zaposlenih. Kot ključni datum sistema dolgotrajne oskrbe je naveden 1. december.

Ekonomisti so izrazili zaskrbljenost nad proračunskimi dokumenti Golobove vlade za prihodnji dve leti, ki predvidevajo dve milijardi evrov novega zadolževanja letno. Opozarjajo, da zadolževanje do skrajnih meja ni pametna poteza, še posebej ob napovedih nove gospodarske krize.

Ministri Evropske unije, vključno s slovensko ministrico za digitalno preobrazbo Ksenijo Klampfer, so ob robu zasedanja Sveta za konkurenčnost podpisali deklaracijo koalicije Semicon. Ta deklaracija poziva k prenovljenemu in ambicioznejšemu aktu EU o čipih, s ciljem okrepiti evropsko industrijo polprevodnikov.

Vlada je v predlogu sprememb državnega proračuna za leti 2026 in 2027, ki ga je potrdila prejšnji teden, določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Kot prednostna področja so navedena znanost, stanovanja, investicije, gospodarstvo, pokojninsko in zdravstveno varstvo, in sicer po ministrstvih.

Jani Prednik, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), je v oddaji 24ur.com izjavil, da je bil dohodninski zakon prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše dober in ga v SD ne bi razveljavili. Izpostavil je, da je podobno nedavno povedal tudi predsednik stranke Matjaž Han. Članek na portalu Moja Dolenjska pa opozarja na primer, kjer naj bi zaposlenim vzeli več tisoč evrov neto plače.

Po anketi, ki jo je za POP TV izvedla Mediana, večina slovenskih državljanov meni, da bo vladi uspelo uvesti obvezno božičnico. Kljub temu pa sodelujoči večinoma ocenjujejo, da gre za predvolilno potezo vlade, hkrati pa menijo, da bo božičnica dodatno obremenila gospodarstvo.

Iran in Rusija sta podpisala dogovor v vrednosti 25 milijard dolarjev za gradnjo štirih jedrskih elektrarn v Islamski republiki Iran. Podpis dogovora sovpada z okrepljenim pritiskom Zahoda na Teheran zaradi iranskega jedrskega programa.

Združene države Amerike so ponovno preložile uvedbo sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi ruskega lastništva, tokrat do 1. oktobra. Iz NIS so sporočili, da imajo zadostne količine naftnih derivatov za oskrbo trga. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal težko zimo za Srbijo.

Premier Robert Golob je socialnim partnerjem posredoval pojasnila glede uvedbe obvezne božičnice. Kolegij Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je to točko uvrstil na redno sejo, ki bo prihodnji petek. Socialni partnerji bodo takrat obravnavali tudi proračunske dokumente in vladna izhodišča.

Razlika med povprečno slovensko in hrvaško neto plačo se je julija zmanjšala na manj kot deset odstotkov, medtem ko je razlika v bruto plači skoraj 26-odstotna. Na Hrvaškem je povprečna neto plača za julij znašala 1437 evrov, v Sloveniji pa 1577 evrov.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ostro kritizirala napoved premierja Roberta Goloba o obvezni božičnici, češ da je to le 'bombonček pred volitvami'. Predlagajo raje razbremenitev stroškov plač in ohranitev postopnega dvigovanja splošne davčne olajšave. V zbornici celo grozijo z državljansko nepokorščino. Janez Janša se je na to odzval z dvo-minutnim video posnetkom.