Državni zbor je soglasno sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki podjetjem omogoča dveletni zamik pri poročanju o trajnostnosti. Ta ukrep je skladen z evropsko direktivo, namenjeno pomoči podjetjem v zaostrenih gospodarskih pogojih.

Nemški kancler Friedrich Merz je v parlamentarni razpravi, kjer je zagovarjal predlog proračuna za leto 2026, izjavil, da se Nemčija v času globalnih pretresov nahaja v eni najzahtevnejših faz v svoji sodobni zgodovini. Poudaril je negotovost, ki trenutno vlada.

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) je izrazila zaskrbljenost glede napovedanih sprememb davčne politike. Opozarjajo, da bi te spremembe, čeprav naj bi spodbujale konkurenčnost in zmanjševale stroške dela, lahko imele nasprotni učinek. Po mnenju AmCham namreč povečujejo negotovost in zmanjšujejo zaupanje v gospodarsko okolje.

Na Brdu pri Kranju je potekal Slovenski avtomobilski vrh, ki ga je organizirala evropska poslanka Zala Tomašič. Dogodek je združil predstavnike slovenskih podjetij in evropskih združenj avtomobilske industrije. Namen dogodka je bila razprava o prihodnosti avtomobilske industrije, ki v Sloveniji predstavlja približno deset odstotkov celotne industrije. Vodja opozicije Janez Janša se je prav tako udeležil dogodka. Razpravljali so o elektrifikaciji kot priložnosti in izzivu ter o tem, da Evropa ne potrebuje novih prepovedi v avtomobilski industriji.

Premier Robert Golob je na prvi redni seji državnega zbora po parlamentarnih počitnicah, med odgovarjanjem na vprašanja poslancev, napovedal, da bo izplačilo božičnice letos obvezno za vse zaposlene.

Povprečna neto plača v Sloveniji se je julija 2025 znatno znižala, in sicer nominalno za 2,1 odstotka in realno za 2,6 odstotka v primerjavi z junijem. Razlog za to je uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je uvedla Golobova vlada. Povprečna neto plača za julij je znašala 1577,42 evra, medtem ko je povprečna bruto plača znašala 2517,11 evra. Bruto plača je bila nominalno nižja za 0,9 odstotka in realno za 1,4 odstotka.

Občina Škofja Loka se je odločila za simbolično dokapitalizacijo invalidskega podjetja CSS v višini 333 evrov. Ta poteza sledi kapitalski injekciji države v juliju, ko je CSS prejel skoraj 800.000 evrov. Odločitev občine, ki jo je potrdil občinski svet, naj bi družbi omogočila nadaljnje poslovanje.

V Srbiji se bo z začetkom prihodnjega leta občutno zvišala minimalna plača. Vlada je sprejela odločitev o rednem zvišanju minimalne cene dela, ki bo s 1. januarjem znašala 551 evrov, kar je skoraj sto evrov več kot letos. Kljub temu pa je po mnenju nekaterih še vedno premalo za dostojno življenje.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je po seji vlade sporočil, da vlada pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo davčno razbremenile samostojne podjetnike. Podrobnosti o spremembah bodo znane v prihodnjih tednih.

Ameriške oblasti so po obsežni raciji v tovarni Hyundai v ameriški zvezni državi Georgia izpustile več kot 300 južnokorejskih delavcev. Delavci se bodo s posebnim letalom vrnili v domovino. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril na racijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru v Evropskem parlamentu izpostavila nujnost vlaganja v cenovno dostopne male avtomobile, ki bodo izdelani v Evropi. Poudarila je tudi pomen domače proizvodnje energije iz obnovljivih virov in jedrske energije. Von der Leyen je izpostavila, da je evropska industrija, vključno z električnimi avtomobili, energijo in umetno inteligenco, ključnega pomena za gospodarski razvoj EU.

Primanjkljaj javnih financ v Sloveniji je v prvi polovici leta dosegel 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot lani, kot poroča Fiskalni svet. Minister za finance, Klemen Boštjančič, je za RTV Slovenija izjavil, da je ta primanjkljaj v skladu z načrti, kar je vzbudilo presenečenje in različne odzive.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) izraža kritičnost glede načina zbiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo, saj menijo, da je pobiranje prispevka brez zagotavljanja storitev sporna. ZDS poziva k prekinitvi zbiranja sredstev in zahteva, da se zbrani denar porabi namensko za dolgotrajno oskrbo, kar se po njihovem mnenju trenutno ne dogaja. Zavzemajo se za ustrezno kritje dolgotrajne oskrbe.

Vlada je na dopisni seji s Termoelektrarno Šoštanj (Teš) sklenila pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote distributerju na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Režim delovanja Teša izhaja iz posebnega zakona in velja že od začetka.

Največji proizvajalec streliva v Bosni in Hercegovini, podjetje Igman iz Konjica, je zaradi prekinitve dobave smodnika iz Srbije zaustavil proizvodnjo in poslal del zaposlenih na prisilni dopust. Mediji v BiH poročajo, da je prekinitev dobave povzročila zastoj v proizvodnji.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je evropske države pozval, naj izvajajo gospodarski pritisk na Kitajsko zaradi njene podpore ruski agresiji v Ukrajini. Predsednik Francije Emmanuel Macron pa je izrazil prepričanje, da bodo ZDA nedvomno sodelovale pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.

Državni proračun Slovenije je v prvih osmih mesecih leta zabeležil primanjkljaj v višini nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. Ministrstvo za finance poudarja, da ta rezultat ne odstopa bistveno od načrtovane dinamike, ki jo je novembra lani sprejel Državni zbor. Prihodki so znašali 9,3 milijarde evrov, odhodki pa 10,4 milijarde evrov. Višji izdatki so bili med drugim zabeleženi pri stroških dela, transferjih v pokojninsko blagajno in izvajanju gospodarskih ukrepov.

Fiskalni svet je opozoril na povečanje proračunskega primanjkljaja, ki ga povzročata tekoča poraba in zmanjšanje proračunskih prihodkov. Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih osmih mesecih znašal okoli milijardo evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj izravnan.

Metod Berlec je v komentarju na portalu Demokracija izrazil kritiko nad delom vlade Roberta Goloba. Meni, da Slovenija pod njegovim vodstvom drsi v ideološki kaos, gospodarsko stagnacijo in zunanjepolitično izolacijo. Kot primer je izpostavil udeležbo na Blejskem strateškem forumu, ki naj bi bila drugorazredna.

Mesto Split je sprejelo sklep o odvzemu koncesije Tomislavu Debeljaku, lastniku družbe Brodosplit. O tem mora še odločiti hrvaška vlada. Split želi, da država del zemljišča, kjer stoji ladjedelnica, podari mestu, preostali del pa bi še naprej namenili ladjedelništvu.

Iniciativa Glas ljudstva je ponovno pozvala finančnega ministra Klemna Boštjančiča k odstopu, ker vlada ni podprla njihovega predloga zakona o uvedbi progresivnega zdravstvenega prispevka. Iz iniciative so izrazili ogorčenje nad negativnim mnenjem vlade in trdijo, da je vlada s tem izbrala kapital namesto ljudi, s čimer naj bi pokazala svoj neoliberalni obraz.

Stranki Gibanje Svoboda in Levica sta pred parlamentarnimi počitnicami vložili predlog zakona o rekreativni rabi konoplje. Predlogu nasprotujejo v gospodarstvu in zdravstveni stroki.

Slovenija se je tudi julija uvrstila med države članice Evropske unije z najnižjo stopnjo brezposelnosti, ki je znašala 2,9 odstotka. V območju evra je bila povprečna stopnja brezposelnosti 6,2-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija in 0,2 odstotne točke manj kot julija lani. V celotni EU se je stopnja brezposelnosti znižala na 5,9 odstotka.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han se je srečal z generalno direktorico Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala. Han je poudaril, da je odprt in pravičen mednarodni trgovinski sistem bistvenega pomena za Slovenijo. Okonjo-Iweala je izpostavila priložnosti, ki jih ponuja kriza.

Članki poročajo, da naj bi se povprečnemu Slovencu pod vlado Roberta Goloba neto plača povečala za 300 evrov letno, vendar pa si lahko realno privošči 13 odstotkov manj življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. Podatke naj bi izračunala in objavila revija Finance. Vlada je sestavljena iz koalicije Gibanja Svoboda, SD in Levice.

Vlada je sprejela načrta za izvajanje finančnega instrumenta, namenjenega investicijam v gospodarstvo ter financiranju likvidnosti in proticikličnega delovanja. Ukrepi naj bi spodbudili vlaganja v raziskave in razvoj ter zagotovili finančna sredstva za podjetja.

Medregijski sindikalni svet Furlanija Julijska krajina/Slovenija je izrazil nezadovoljstvo nad stanjem na mejnem prehodu Fernetiči. Zaradi prenove vipavske hitre ceste in preusmeritve tovornega prometa prihaja do dolgih zastojev, kar povzroča težave čezmejnim delavcem in negativno vpliva na gospodarstvo.

Nemčija se sooča s povečanim pritiskom zaradi velikega števila migrantov z Bližnjega vzhoda. Država namenja že polovico vseh socialnih podpor migrantom, kar po mnenju vodilnih politikov postaja nevzdržno breme za proračun. Samo lani so socialne podpore za migrante dosegle visoko raven.

V Sloveniji se absentizem povečuje, kar negativno vpliva na gospodarstvo. Lani je bilo zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na to problematiko in kritizira ministrstvo za zdravje, ki kljub obljubam še ni predlagalo rešitev.

Azijske borze so danes zabeležile padec, k čemur so prispevale novice iz ZDA, kjer je predsednik Donald Trump presenetil z odločitvijo o odstavitvi predstavnice ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trumpova grožnja z uvedbo dodatnih carin in omejitev izvoza je dodatno prispevala k negotovosti na trgih. Poleg tega sta ameriški dolar in dolgoročne državne obveznice oslabele po Trumpovi napovedi razrešitve guvernerke Fed Lise Cook, kar je omajalo zaupanje v neodvisnost Feda in ameriška finančna sredstva.

Kljub nedavnemu zvišanju trošarin so drobnoprodajne cene 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja v Sloveniji ostale nespremenjene. Liter bencina bo do 8. septembra stal 1,443 evra, liter dizelskega goriva 1,465 evra, liter kurilnega olja pa 1,063 evra.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal sveženj gospodarskih ukrepov, namenjenih izboljšanju življenjskega standarda v Srbiji. Ključni ukrepi vključujejo omejitev trgovskih marž za približno 3000 izdelkov in znižanje obrestnih mer na kredite. Ekonomisti pričakujejo kratkoročne pozitivne učinke teh ukrepov.

V Zagrebu so predstavniki osmih držav srednje in jugovzhodne Evrope, med njimi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, podpisali memorandum o sodelovanju. Cilj memoranduma je nadaljnja integracija in krepitev kapitalskih trgov v regiji.