V grškem mestu Patras sta bila na prostost izpuščena lastnika nočnega kluba Avantaz, kjer je prejšnjo nedeljo po brutalnem pretepu umrl 30-letni moški. Policija je 40-letnega in 56-letnega moškega sprva pridržala zaradi suma oviranja pravosodja, krivega pričanja in uničenja videoposnetkov nadzornih kamer, ki so ključni za preiskavo nasilnega dogodka. Pred sodno palačo se je zbrala množica ogorčenih sorodnikov in prijateljev pokojnega Koste, ki so zahtevali pravico in obsojali dejanja lastnikov, pri čemer je zaradi močnih čustev prišlo tudi do zdravstvenih težav med prisotnimi. Sodišče je po hitrem postopku enega od lastnikov spoznalo za nedolžnega, drugemu pa je prisodilo tri leta in devet mesecev zapora. Kljub izrečeni kazni je bil obsojeni izpuščen na prostost do rešitve pritožbe, kar je v javnosti in med svojci žrtve sprožilo val novega ogorčenja. Zaradi napetosti so območje varovale močne policijske sile, ulica Gounari pa je bila za promet zaprta. Preiskava o tem, kdo je neposredno odgovoren za smrt moškega romske narodnosti, se medtem nadaljuje s pomočjo preostalih dokazov.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

V Iranu so protesti, ki so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja, po navedbah skupin za človekove pravice terjali najmanj 16 življenj. Gre za največje proteste v zadnjih treh letih, ki so se zgodili v času, ko je iransko gospodarstvo v razsulu in narašča mednarodni pritisk.

Mestni derbi med kluboma Espanyol in Barcelona, ki se je končal z zmago slednje z 0:2, so zasenčili navijaški izgredi in metanje predmetov na igrišče. Kljub napetemu vzdušju, ki ga je spremljalo neprestano žvižganje domačih navijačev vratarju Joanu Garcii, je tekma večji del potekala brez večjih posebnosti. Vse se je spremenilo v 90. minuti po drugem zadetku Barcelone, ki ga je dosegel Robert Lewandowski. Takrat so domači pristaši proti predoru za igralce začeli metati polne steklenice, kar je sodnik Víctor García Verdura zabeležil v uradnem zapisniku tekme. Čeprav predmeti niso zadeli nobenega od igralcev, klubu Espanyol sedaj grozijo stroge kazni, vključno z morebitnim zaprtjem stadiona RCDE. Istočasno se je v Sevilli nadaljevala kriza tamkajšnjega prvoligaša Sevilla FC, ki je na domačem terenu razočaral proti zadnjeuvrščeni ekipi Levante. Navijači so nezadovoljstvo z vodstvom kluba izrazili z organiziranim protestom, ko je severni del stadiona v prvih dvanajstih minutah ostal prazen. Razpoloženje v taboru Seville ostaja izjemno napeto, saj so se ponovno vrstili pozivi k odstopu uprave. V drugi ligi pa je Córdoba zabeležila pomembno zmago nad Burgosom z 2:0, kjer sta se izkazala rezervista Xavi Sintes in Álex Martín, ki sta uspešno nadomestila poškodovane soigralce.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih sprožajo gospodarske težave in nezadovoljstvo z režimom, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranske oblasti so potrdile novi smrtni žrtvi med sobotnim dogajanjem, medtem ko se protestni val širi po državi kljub grožnjam vrhovnega voditelja, da bodo uporniki ostro kaznovani. Medtem ko nekateri vladni predstavniki pozivajo k pomiritvi razmer, poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje uporabe sile s strani varnostnih organov. Napetosti so se dodatno okrepile po izjavah iz Združenih držav Amerike, kjer je predsednik Donald Trump opozoril, da so ZDA pripravljene ukrepati v podporo protestnikom. Iranski protestniki se v več mestih spopadajo z brutalnim zatiranjem, vendar se demonstracije kljub temu krepijo. Režim v Teheranu se na nemire odziva z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij, kar še dodatno podpihuje gnev prebivalstva nad slabšajočim se življenjskim standardom in omejevanjem političnih svoboščin.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.