V starosti 67 let je na svojem domu v kraju Coxsackie v zvezni državi New York nenadoma umrl ameriški komik in nekdanji televizijski voditelj, ki je bil javnosti najbolje poznan po svojem delu pri oddaji Late Show. Novico o njegovi smrti so potrdili lokalni viri, podrobnosti o vzroku smrti pa za zdaj ostajajo neznane. Pokojni voditelj je pustil pomemben pečat v ameriški pozni večerni televizijski kulturi, kjer je s svojim slogom in humorjem zaznamoval določeno obdobje televizijske zabave. Njegova nenadna smrt je presenetila tako oboževalce kot kolege iz industrije zabave, ki so se mu že začeli poklanjati na družbenih omrežjih. Dogodek pomeni izgubo uveljavljenega imena na področju komedije in televizijske produkcije v Združenih državah Amerike.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

V 75. letu starosti je v Atenah umrl priznani grški novinar in televizijski voditelj Giorgos Papadakis. Po poročanju grških medijev je Papadakis v nedeljo, 4. januarja, v atenski četrti Kolonaki doživel akutni miokardni infarkt. Reševalna služba EKAB ga je ob 17.40 prepeljala v bolnišnico Laiko, kamor je prispel brez znakov življenja. Kljub prizadevanjem zdravniške ekipe in izvajanju postopkov oživljanja novinarju niso mogli več pomagati. Papadakis je veljal za enega najvplivnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva, ki je s svojim delom zaznamoval več desetletij medijske krajine. Novica o njegovi nenadni smrti je v Grčiji povzročila val žalosti med kolegi in javnostjo. Njegova smrt predstavlja konec pomembne ere za grško informativno oddajanje, saj je bil znan po svojem neposrednem slogu in dolgoletnem vodenju jutranjih programov.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Poveljstvo policije v iranski provinci Lorestan je izdalo uradno obvestilo po smrti Amirhosama Hodajarija-farda, pripadnika paravojaške milice Basidž, ki je bil ubit med nemiri v mestu Kuhdašt. Oblasti so sporočile, da so mladega pripadnika sil ubili udeleženci protestov, ki jih državni organi označujejo za povzročitelje nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadale z demonstranti. Lokalna policija je v svoji izjavi poudarila zavezanost k vzpostavitvi reda in napovedala stroge ukrepe proti odgovornim za nasilje. Smrt Hodajarija-farda predstavlja nadaljevanje usodnih incidentov v mestu Kuhdašt, kjer je podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve že predhodno potrdil smrtne žrtve med vladnimi silami. Dogajanje v Lorestanu odraža širšo politično nestabilnost in stopnjevanje nasilja med državnimi strukturami in protestniki v Iranu.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

V 62. letu starosti je nepričakovano umrl Stan de Jong, uveljavljen nizozemski preiskovalni novinar, avtor uspešnic in eden najbolj prepoznavnih predavateljev na visoki šoli Saxion v Enschedeju. De Jong je bil znan po svojem delu na področju kreativnega poslovanja in novinarstva, kjer je s svojim neposrednim, včasih strogim, a strokovnim pristopom izoblikoval novo generacijo medijskih strokovnjakov v regiji Twente. Njegova smrt je močno prizadela študente in sodelavce, ki ga opisujejo kot človeka z izjemno empatijo, ki se je skrivala pod navidezno neizprosnim profesionalizmom. Kot poročajo njegovi sodelavci, je De Jong v svoji karieri pustil neizbrisen pečat v nizozemskem medijskem prostoru, saj je bil avtor več odmevnih knjig in preiskovalnih zgodb. Na akademiji Saxion je veljal za avtoriteto, ki so se je študenti sprva bali, a so jo kasneje zaradi globokega znanja in pripravljenosti na pomoč izjemno cenili. Njegov odhod predstavlja veliko izgubo za izobraževalno ustanovo in širšo novinarsko skupnost na Nizozemskem, saj je bil ključna figura pri povezovanju praktičnega novinarstva z akademskim okoljem.