Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra na Generalni skupščini ZN priznalo palestinsko državo, razen če Izrael do takrat ne bo sprejel "bistvenih korakov za konec grozljivega položaja v Gazi", vključno s prekinitvijo ognja. Medtem so se pojavili navedbe, da Izrael, po poročanju medijev, načrtuje aneksijo Gaze, pri čemer naj bi premier Netanjahu razvil načrt za priključitev območja Gaze.

Palestinski premier Mohamed Mustafa je pozval Hamas, naj odloži orožje in se pridruži širšemu gibanju za palestinsko državo. Hkrati izraelski mediji poročajo, da je Izrael, v primeru neuspešnega dogovora s Hamasom, pripravljen priključiti območja Gaze. To potezo naj bi predlagal izraelski premier Benjamin Netanjahu, da bi pomiril ultradesničarske stranke v svoji koaliciji.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, da bi Izrael priključil okupirani Zahodni breg. Pred Netanjahujevim govorom v Združenih narodih je Trump posvaril pred aneksijo.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski kneset je potrdil simbolični predlog o aneksiji zasedenega Zahodnega brega. S 71 glasovi za in 13 proti je bil predlog sprejet, kar kaže na široko podporo v izraelskem parlamentu. Glasovanje sicer ni pravno zavezujoče, vendar odpira vprašanja o prihodnosti palestinske države.

Izraelski parlament, kneset, je glasoval o simboličnem predlogu, ki poziva k aneksiji zasedenega Zahodnega brega. Ta poteza je najnovejši korak v kampanji za utrditev izraelskega nadzora nad palestinskim ozemljem. Glasovanje je potrdilo podporo parlamenta tej simbolični iniciativi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo, ki jo podpirata Savdska Arabija in Francija, o poti do palestinske državnosti, kljub nasprotovanju ZDA in Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je podpisal sporazum o nadaljevanju spornega načrta širitve naselja E1, ki bi razdelil okupirani Zahodni breg na dva dela.

V Izraelskem napadu v Gazi je umrla 11-letna Lama, ki je želela postati novinarka. Njen stric, palestinski avtor Ramzy Baroud, jo je opisal kot utelešenje moči, odpornosti in nedolžnosti palestinskih otrok. Medtem pa izraelska skrajno desna vlada po dogodkih 7. oktobra 2023 napreduje s svojim ciljem dokončnega uničenja palestinskega vprašanja, kar nakazuje resolucija Knesseta o priključitvi Zahodnega brega, čeprav ta ni zavezujoča.

Izraelska vlada je napovedala dodatnih 274 milijonov dolarjev za projekte na območju judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Ta odločitev je sledila potrditvi predloga v knesetu o aneksiji zasedenega ozemlja. Hkrati poročila nakazujejo, da Izrael spreminja pravni sistem, ki ureja Zahodni breg, z namenom pospešitve de facto aneksije. Vlada Netanjahuja se opira na dolgoletni pravni okvir za utrditev svoje prisotnosti na tem območju.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Izraelska vojska je vdrla globlje v mesto Gaza, vojaki in tanki so prodrli v sosesko Sheikh Redwan. Hamas je objavil posnetek, na katerem pripadniki brigade Al-Qassam zadenejo izraelski transporter s protitankovsko raketo Kornet v soseski Al-Zeitoun v mestu Gaza, in posvaril Izrael pred širitvijo vojne v Gazi, rekoč, da bodo "njegovi zaporniki plačali ceno".

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.