Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal s francoskim ministrom za Evropo in zunanje zadeve Jean-Noëlom Barrotom. Srečanje je potekalo v prostorih generalnega sekretariata predsednika republike, namenjeno pa je bilo utrjevanju dvostranskih odnosov med državama ter razpravi o evropski poti Srbije. Obisk francoskega zunanjega ministra v srbski prestolnici poudarja pomen diplomatskega sodelovanja med Parizom in Beogradom v luči regionalne stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Francija v zadnjem obdobju krepi svojo vlogo ključne posrednice pri reševanju vprašanj, povezanih z integracijo regije v Evropsko unijo. Pogovori so obsegali tudi širše geopolitične izzive in gospodarsko sodelovanje, ki je v preteklih letih doseglo več pomembnih mejnikov, vključno z energetskimi in infrastrukturnimi projekti. Urad predsednika republike je obisk označil za pomemben korak pri nadaljnjem usklajevanju zunanjepolitičnih stališč.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger se je v Washingtonu sestala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Na srečanju so obravnavali vprašanja Ukrajine, Gaze in carinske politike, pri čemer je Meinl-Reisingerjeva izrazila razumevanje za politiko "America first", vendar zavrnila "America alone".

Češki predsednik Petr Pavel je v četrtek začel svoj tretji uradni obisk v Ukrajini, odkar zaseda položaj šefa države. Pot ga je najprej zanesla v Lvov na zahodu države, kjer se je srečal s predstavniki lokalne uprave in vojaškimi oblastmi. Osrednji namen obiska je izraziti neomajno podporo državi, ki se že več kot tri leta brani pred rusko agresijo. V okviru srečanj v Lvovu se je Pavel posebej zanimal za sisteme obrambe proti dronom, ki so ključni za zaščito civilne infrastrukture. Med obiskom je predvideno tudi srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovori bodo predvidoma osredotočeni na nadaljnjo vojaško in humanitarno pomoč Češke republike ter na širšo varnostno situacijo v regiji. Češka velja za eno najtesnejših zaveznic Ukrajine, Pavel pa s tem obiskom utrjuje strateško partnerstvo med Prago in Kijevom v času, ko so mirovna prizadevanja na mednarodni ravni še vedno neuspešna. Obisk poteka v času povečanih napetosti in intenzivnih spopadov na vzhodu države, kjer ukrajinske sile bijejo težke bitke za ponovno vzpostavitev nadzora nad ozemljem. Potem ko so nedavni ruski napadi na energetsko omrežje pustili več kot milijon ljudi brez električne energije, je češka delegacija poudarila pomen hitre obnove in tehnične pomoči pri krepitvi ukrajinske odpornosti proti zračnim napadom.

Veleposlanik Slovaške, Gandel, je obiskal Državno revizorsko institucijo (DRI), kjer je bila glavna tema pogovorov sodelovanje med državama pri izboljšanju revizij trajnostnega razvoja. Senatorji DRI in veleposlanik Gandel so poudarili pomen nadaljnjega krepitve bilateralnih odnosov na področju revizije in možnost podpore slovaške vlade pri nadaljnjem razvoju DRI, s posebnim poudarkom na reviziji ciljev trajnostnega razvoja. Senator Branislav Radulović je Gandela seznanil, da sta vrhovni revizorski instituciji Slovaške in Črne gore decembra 2023 sklenili Memorandum o sodelovanju, kar kaže na pripravljenost obeh institucij, da z združenimi močmi prispevajo k večjemu vplivu revizije in mednarodnega sodelovanja.

Njegova visokost emir Države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, se je srečal s kanclerjem Zvezne republike Nemčije Friedrichom Merzom. Glavna tema pogovorov so bili dvostranski odnosi med državama in načini za njihovo krepitev. Poleg tega sta se pogovarjala tudi o regionalnem in mednarodnem razvoju dogodkov.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Po tem, ko so začeli veljati 25- in 50-odstotni ameriški davki na indijske izdelke, so se pojavili različni odzivi. Draguljarji iz Gujarata pričakujejo le kratkoročne učinke. Kevin Hassett iz ameriškega Nacionalnega ekonomskega sveta je indijsko 'neomajnost' izpostavil kot razlog za uvedbo davkov, medtem ko je Arvind Kejriwal kritiziral premierja Modija zaradi domnevne izdaje indijskih kmetov in ga obtožil odstranitve 11-odstotne uvozne dajatve na ameriški bombaž.

Grški minister za okolje in energijo Stavros Papastavru je prispel v Rijad v Savdski Arabiji, kjer se bo udeležil mednarodnega ministrskega srečanja o mineralih v okviru foruma Future Minerals Forum 2026. Glavni namen obiska je sodelovanje pri oblikovanju globalnih strategij za trajnostno rabo in pridobivanje kritičnih mineralnih surovin, ki so ključne za zeleni prehod in tehnološki razvoj. Ob robu foruma bo Papastavru opravil vrsto pomembnih dvostranskih srečanj, med drugim s savdskim ministrom za energijo, princem Abdulazizom bin Salmanom, ter ministrom za industrijo in mineralne vire Bandarjem bin Ibrahimom Al-Khorayefom. Pogovori bodo osredotočeni na krepitev energetskega sodelovanja med Grčijo in Savdsko Arabijo, s posebnim poudarkom na oskrbi z surovinami in razvoju novih tehnologij. Udeležba na tem forumu poudarja strateška prizadevanja Grčije, da se pozicionira kot pomemben energetski in logistični most med Evropo in Bližnjim vzhodom. Srečanje v Rijadu velja za enega ključnih dogodkov na področju rudarstva in metalurgije, saj združuje odločevalce iz več deset držav, ki si prizadevajo za stabilizacijo dobavnih verig kritičnih materialov v prihodnjem desetletju.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari se je v sredo v Manami srečal z bahrajnskim kraljem Hamadom bin Iso Al Khalifo v okviru svojega štiridnevnega državniškega obiska. Voditelja sta v palači Al-Qudaibiya opravila obsežne pogovore, ki so bili usmerjeni v krepitev bratskih odnosov med Pakistanom in Kraljevino Bahrajn. V ospredju razprav so bile predvsem možnosti za poglobitev sodelovanja na področjih obrambe, trgovine in investicij. Poleg bilateralnih vprašanj sta sogovornika obravnavala tudi aktualne regionalne in svetovne izzive, pri čemer sta izrazila skupno zavezo k aktivnejšemu sodelovanju. Predsednika Zardarija je na obisku spremljala prva dama Aseefa Bhutto-Zardari, srečanje pa je služilo kot platforma za dajanje novega zagona medsebojnim odnosom. Obisk vključuje tudi podelitev nagrade šejka Ise, kar še dodatno poudarja pomen diplomatskih vezi med državama. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj Islamabada za pridobivanje tujih investicij in krepitev strateških zavezništev v Zalivu. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo nad dosedanjim sodelovanjem in se dogovorili o konkretnih korakih za uresničevanje gospodarskih ciljev v prihodnje.

Miloš Mašković, odbornik Evropske zveze v skupščini Glavnega mesta, je izjavil, da v Podgorici obstaja politična kriza zaradi nesoglasij glede izgradnje kolektorja v Botunu. Po njegovih besedah naj bi bili Demokratski fronti pomembnejši glasovi prebivalcev Botuna kot strateški cilji Črne gore glede vstopa v Evropsko unijo.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Član Predsedstva BiH dr. Denis Bećirović se je v zgradbi Senata Republike Francuske srečal s senatorjem Rachidom Temalom, podpredsednikom Odbora za zunanje zadeve, obrambo in oborožene sile. Glavna tema pogovora je bilo krepitev celovite dvostranske sodelovalne vezi med Bosno in Hercegovino ter Francijo. Bećirović je poudaril, da je Francija močan prijatelj BiH, in izpostavil velik potencial za nadaljnje sodelovanje med državama.

Predsednik Romunije Nicușor Dan se je v Salzburgu srečal z avstrijskim kanclerjem Christianom Stockerjem. Oba sta poudarila interes za začetek novega poglavja v odnosih med državama s pomočjo političnega dialoga. Dan se je sestal tudi z guvernerko dežele Salzburg in se udeležil uradne otvoritve kulturnega festivala, kamor ga je povabil njegov avstrijski kolega. Romuni v Salzburgu so se zbrali, da bi pozdravili predsednika Romunije, kar kaže na pozitivno sprejetje njegove obisk.

Azerbajdžan in Somalija sta raziskovala širok spekter možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Vsebina obeh člankov se osredotoča na ta bilateralna prizadevanja za krepitev odnosov med državama, pri čemer obe državi vidita priložnosti za vzajemno korist v prihodnosti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Obisk francoskega predsednika Macrona v Sloveniji je potekal v znamenju krepitve gospodarskih vezi in bilateralnih odnosov, s poudarkom na partnerstvu na področju jedrske energije in izobraževanja. Medtem sta se Slovenija in Črna gora zavzeli za okrepljeno obrambno sodelovanje, kar je bilo poudarjeno na mednarodni obrambni izložbi SIDEC 2025 v Celju. Črna gora je s pomočjo Slovenije posodobila svoje oborožene sile z nakupom brezpilotnih letal.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.