Britanska vlada se sooča s pozivi k dodelitvi treh dodatnih bolniških dni mesečno za približno 1,5 milijona Britancev, ki trpijo za kronično in pogosto poddiagnostično boleznijo, ki povzroča izčrpavajočo bolečino in utrujenost. Gre za fibromialgijo, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznikov.

Čilska Generalna kontrola republike (CGR) je razkrila, da je 2.982 pripadnikov oboroženih sil, karabinjerjev, preiskovalne policije (PDI) in žandarmerije potovalo v tujino, medtem ko so bili na bolniški odsotnosti. S tem so kršili obdobje počitka, določeno z zdravniškim potrdilom. CGR je napovedala uvedbo preiskav in sumaričnih postopkov za ugotavljanje odgovornosti.

V Zaidínu v Huesci je v ponedeljek, 21. julija, umrl 50-letni delavec, ko ga je stisnil prevrnjen viličar, ki ga je upravljal. Delavec je bil zaposlen v lokalnem sadjarskem podjetju. Novica je bila objavljena danes, čeprav se je dogodek zgodil že prej. Sočasno s to tragično novico se spreminja španska zakonodaja, ki podjetjem zdaj omogoča odpustitev delavcev v času bolniške odsotnosti. Incapacidad temporal, kot se imenuje bolniška v sistemu socialne varnosti, je sicer pravica vseh delavcev, ki zbolijo ali se poškodujejo, ne glede na to, ali je poškodba povezana z delovnim mestom ali ne.

Podatki zdravstvenih zavarovalnic so pokazali, da se bolniška odsotnost med zaposlenimi v začetku leta ni bistveno zmanjšala, temveč je ostala povišana. Glavni vzroki za odsotnost so bili še vedno prehladi, psihološke težave in bolečine v hrbtu.

Na Slovaškem je opaziti naraščajoč trend, da zaposleni med boleznijo, še posebej pri običajnih virozah, delajo od doma. Skoraj 65 % jih ostane doma in dela, medtem ko jih 16 % kljub bolezni hodi v službo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se bolni ljudje morali izogibati pisarnam, saj se nalezljive bolezni v zaprtih prostorih hitro širijo.

Nemška sodišča so potrdila, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi upravičena v primerih, ko zaposleni zaradi pogostih in dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki jih spremljajo različne diagnoze in slaba zdravstvena prognoza, predstavlja breme za delodajalca.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tudi letos ni dosegel splošnega dogovora z deležniki v zdravstvu za leto 2026. ZZZS je letos ustvaril primanjkljaj v višini 108 milijonov evrov, kar deloma pripisujejo povečanju plač, ki naj bi vodilo k večji storilnosti.

Vlada je med delovnim obiskom Podravja obravnavala izzive regije z župani in gospodarstveniki. Mariborskemu projektu Rotovž je namenila 21 milijonov evrov.

Zagovornik načela enakosti je obravnaval primer diskriminacije, kjer je delodajalec nagrajeval samo zaposlene, ki niso bili bolniško odsotni. Po posredovanju zagovornika je delodajalec odpravil diskriminatorno prakso. Zaposleni se je na zagovornika obrnil, ker se mu je zdelo početje delodajalca diskriminatorno, zagovornik pa je nato ustavil postopek ugotavljanja diskriminacije, ker je delodajalec kršitev odpravil.

Spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so začele veljati. Zdravniki morajo sedaj navodila o ravnanju med bolniškim dopustom zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Bolniški stalež bo lahko odobren za tri delovne dni za nazaj.

Delavska svetovalnica je izrazila nestrinjanje z novostmi pri bolniških odsotnostih, ki jih prinaša zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Opozarjajo, da že obstajajo nadzori in sankcije za kršitve, odstotek kršitev pa je zanemarljiv, zato menijo, da si bolniki ne zaslužijo dodatnih zaostrovanj.

Analiza AOK je pokazala, da je v Nemčiji leta 2024 bolniška odsotnost zaposlenih dosegla najvišjo raven doslej. K temu so prispevale predvsem bolezni dihal, kot so gripa in koronavirus, ter porast duševnih bolezni. Razpravlja se o tem, ali je enostavno pridobivanje bolniškega staleža po telefonu vplivalo na povečanje odsotnosti.

Nemško gospodarstvo je leta 2024 zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih utrpelo za več kot 200 milijard evrov stroškov. Zaposleni so bili povprečno 20,8 dni bolni, kar je skoraj štiri dni več kot leta 2020. To povečanje bolniških odsotnosti predstavlja vse večjo finančno obremenitev za nemško gospodarstvo.

Francoski minister za delo in solidarnost, Jean-Pierre Farandou, je izrazil pomisleke glede vzdržnosti trenutnega nivoja socialnih ugodnosti v Franciji. Vlada je pripravila proračun za socialno varnost, ki je bil sicer v komisiji zavrnjen, a bo predmet razprave v Nacionalni skupščini. Proračun zajema področja, kot so plačilo za prehrano (titres restaurant), bolniška odsotnost in pokojnine.

V Srbiji bo od 1. januarja veljal nov elektronski sistem za bolniške odsotnosti, ki naj bi poenostavil postopek pridobivanja bolniškega dopusta. Predsednik vlade Đuro Macut je ob obisku centra kreativnih industrij "Ložionica" in "Hiše e-uprave" poudaril, da bo sistem državljanom olajšal uveljavljanje pravic do bolniškega dopusta.

V Severnem Porenju-Vestfaliji v Nemčiji je bil proti učitelju uveden disciplinski postopek, ker naj bi kljub bolniškemu staležu nastopal v kuharskih oddajah. Oblasti preiskujejo primer domnevne zlorabe bolniškega staleža.

Kela je sporočila, da je generalni direktor Lasse Lehtonen hudo zbolel. Zaradi bolezni je hospitaliziran in bo na bolniški do konca maja.

Upravni organ v Kölnu preiskuje primer učiteljice iz Severnega Porenja-Vestfalije, ki naj bi med bolniško odsotnostjo nastopala kot glasbenica. Primer je sprožil vprašanja o upravičenosti njenega ravnanja med bolniško odsotnostjo.

V Sloveniji se absentizem povečuje, kar negativno vpliva na gospodarstvo. Lani je bilo zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na to problematiko in kritizira ministrstvo za zdravje, ki kljub obljubam še ni predlagalo rešitev.

Več člankov poroča o študijah, ki povezujejo cepiva proti COVID-19 z negativnimi zdravstvenimi izidi. Italijanska študija naj bi pokazala, da cepiva povečujejo tveganje za različne vrste raka. Druga študija naj bi ugotovila, da so cepiva sprožila "smrt in bolezen" po vsem svetu ter odkrila znake "namernega inženiringa" v virusu SARS-CoV-2 in njegovem proteinu S, ki se odraža v mRNA cepivih, kot krivca za razširjene zdravstvene težave. Japonsko poročilo pa opisuje primer hude pljučnice po cepljenju s Pfizerjevim cepivom proti COVID-19.