Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da so ameriške zračne sile v obalnem mestu Maracaibo v Venezueli bombardirale laboratorij za predelavo kokaina. Po navedbah Petra so Združene države Amerike ciljale tovarno, v kateri naj bi kokovo pasto mešali za končno proizvodnjo prepovedane droge. Objava je sledila izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje za privezovanje plovil v Venezueli, ki so jih uporabljali za transport narkotikov. Operacija predstavlja oster zasuk v ameriški zunanji politiki do regije pod Trumpovo administracijo, ki se je odločila za neposredne vojaške ukrepe proti infrastrukturi narkokartelov na ozemlju sosednje države. Čeprav sprva ni bilo povsem jasno, ali se Petro in Trump sklicujeta na isto lokacijo, njuni izjavi potrjujeta intenziviranje ameriških operacij v Venezueli. Ta poteza je tesno povezana z odločitvijo Washingtona, da prekliče prejšnja dovoljenja za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v tej državi, kar dodatno zaostruje odnose z vlado v Caracasu.

Mednarodno priznana jemenska vlada je danes razglasila 90-dnevne izredne razmere in za 72 ur popolnoma zaprla zračne, pomorske ter kopenske meje države. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti na jugu države, kjer se vlada spopada z dejavnostmi separatistov, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati. Razmere so se dodatno zaostrile po torkovem napadu sil Savdske Arabije na pristaniško mesto Mukala. Savdska Arabija je bombardiranje izvedla z namenom preprečitve tuje vojaške podpore separatistom, pri čemer so bili tarča napada domnevni pošiljki orožja iz Združenih arabskih emiratov. Ta dogodek razkriva poglabljanje razkola znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu, saj so se interesi Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov očitno razšli. Zaprtje meja in uvedba izrednih razmer bosta verjetno še dodatno otežila humanitarno situacijo v državi, ki jo že leta pretresa državljanska vojna. Ukrepi vlade so usmerjeni v stabilizacijo razmer in preprečevanje nadaljnjega oboroževanja separatističnih sil na jugu, vendar hkrati pomenijo popolno izolacijo države v kritičnem obdobju.

Saudova Arabija je v torek izvedla zračni napad na pristaniško mesto Mukalla v Jemnu. Po uradnih navedbah Rijada je bil cilj operacije preprečiti dostavo pošiljke orožja, ki naj bi jo Združeni arabski emirati namenili tamkajšnji separatistični skupini. Napad kaže na zaostritev razmer in morebitna nesoglasja znotraj koalicije, ki posreduje v jemenskem konfliktu. Operacija se je zgodila v času povečanih regionalnih napetosti, kljub nedavnim prizadevanjem za stabilizacijo v širši regiji. Napad na ključno infrastrukturo, kot je pristanišče Mukalla, bi lahko imel dolgoročne posledice za dostavo humanitarne pomoči in logistične poti v Jemnu. Identiteta separatistične skupine, ki naj bi orožje prejela, uradno ni bila razkrita, vendar incident osvetljuje kompleksne odnose med regionalnimi silami na Arabskem polotoku.