Evropski borzni indeksi so danes zabeležili padec, medtem ko sta nafta in zlato poskočila v ceni, pšenica pa se je pocenila. Vlagatelji so pozorno spremljali predhodna poročila o gospodarski rasti največjih gospodarstev v evroobmočju in Združenih državah Amerike, hkrati pa so pričakovali ključno odločitev ameriške centralne banke (FED) o obrestnih merah. Napetost na trgih je bila visoka, saj so poročila namigovala na morebiten borzni pretres.

Cene nafte so v ponedeljek zrasle, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal skrajšanje roka za rešitev ukrajinskega konflikta z 50 na 10-12 dni. Istočasno so ZDA in Evropska unija sklenile trgovinski sporazum, po katerem bo EU uvažala ameriško energijo v vrednosti 750 milijard dolarjev in opustila rusko nafto. Kljub temu so evropski borzni indeksi večinoma zabeležili padec, medtem ko so ameriški trgi, kot sta S&P 500 in Nasdaq, dosegli nove rekorde.

Torkova seje na ameriških borzah, vključno z Wall Streetom, se je po začetnih rasteh in novih rekordnih vrednostih indeksov S&P 500 in Nasdaq Composite obrnila v negativno smer. Čeprav sta oba indeksa dosegla intradnevne rekorde, sta kasneje večino dobičkov izgubila, pri čemer je S&P 500 padel za 0,1 %, medtem ko se je Nasdaq uspel obdržati le rahlo nad izhodiščem.

Na Wall Streetu sta v ponedeljek indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla nove rekordne ravni. Trgovanje je potekalo previdno, saj se vlagatelji pripravljajo na objavo poslovnih rezultatov velikih tehnoloških podjetij in zasedanje ameriške centralne banke. Evropske borze so medtem zabeležile preobrat in se gibale v pozitivni smeri.

Evro je v ponedeljek zabeležil največji enodnevni padec v primerjavi z dolarjem po maju, saj so vlagatelji ocenili, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA škodoval evropskemu gospodarstvu. Medtem ko je evro oslabel, so evropski borzni indeksi zabeležili rast, poskočile pa so tudi cene nafte in zlata, saj trgi nadaljujejo z analizo posledic omenjenega sporazuma.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Vodilo evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile z znatno rastjo glavnih indeksov. Frankfurtski indeks DAX se je povečal za 247,01 točke oziroma 1,03 odstotka, dosegel je 24.217,37 točke. Tudi pariški CAC 40 je zrasel za 56,48 točke in dosegel 7857,36 točke.

Glavni danski borzni indeks C25 je trgovanje zaključil na najvišji ravni v zadnjih 14 mesecih, s čimer je dosegel rekordno vrednost v zadnjem letu. Pozitiven trend na danskem trgu vrednostnih papirjev se nadaljuje že cel mesec, kar odraža stabilno gospodarsko klimo v regiji. Analitiki poudarjajo, da je bila rast indeksa v veliki meri pogonjena z uspešnim poslovanjem farmacevtskega giganta Novo Nordisk. Podjetje Novo Nordisk, ki predstavlja pomemben delež v strukturi indeksa C25, je v zadnjem obdobju zabeležilo izjemne rezultate, kar je neposredno vplivalo na splošno rast vrednosti danskega delniškega trga. Ta rast ne odraža le moči posameznih podjetij, temveč tudi širše zaupanje vlagateljev v stabilnost severnoevropskih trgov kljub globalnim nihanjem. Indeks je s tem dosežkom presegel vse ravni, zabeležene od začetka preteklega leta.

Španski borzni indeks Ibex 35 je jutranjo sejo v četrtek začel z rastjo 1,05 %, kar ga je povzdignilo nad psihološko mejo 14.200 točk, dosegel je 14.215,8 točke. Glavni spodbuda za ta premik je bila Bankinter, ki je zabeležil 6 % rast. Trg se je odzval na objave poslovnih rezultatov podjetij in je prav tako pričakoval odločitev Evropske centralne banke (ECB).

Madžarski borzni indeks BUX je dosegel nov zgodovinski vrh, kar gre pripisati izjemnemu prometu in odličnim rezultatom delnic, zlasti OTP banke. Tudi delnice drugih 'blue chip' podjetij so imele uspešen dan, kar je pripomoglo k splošni rasti madžarskega kapitalskega trga.

Podjetje Block Inc., ki ga vodi Jack Dorsey, je prejšnji teden vstopilo v ugledni indeks S&P 500. Ta simbolni mejnik postavlja podjetje za digitalne finance, ki se ukvarja z mobilnim bančništvom in rudarjenjem bitcoinov, pod drobnogled Wall Streeta. Vstop v S&P 500 predstavlja preizkus Dorseyjeve vizije za podjetje na ameriškem finančnem trgu.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Glavni indeks teheranske borze (TSE) je v torek, 6. januarja 2026, zabeležil zgodovinsko rast, saj se je v enem samem trgovalnem dnevu zvišal za rekordnih 111.875 točk. S tem izjemnim skokom je indeks prvič v zgodovini presegel mejo 4,2 milijona točk in se ob koncu trgovanja ustavil pri vrednosti 4.287.000 točk. Ta nenaden porast predstavlja popoln preobrat po prejšnjem tednu, ko je borza beležila precejšnje padce, kar kaže na visoko volatilnost na iranskem kapitalskem trgu. Trgovalni dan so zaznamovali izrazito pozitivni trendi, saj je t.i. steklena dvorana teheranske borze v celoti zasvetila v zeleni barvi, kar simbolizira splošno rast vrednosti delnic. Analitiki porast pripisujejo vrnitvi zaupanja vlagateljev po obdobju negotovosti. Kljub rekordnim številkam ostajajo vprašanja o dolgoročni stabilnosti takšne rasti v luči širših makroekonomskih razmer v regiji. Današnji premik je bil označen kot brezprecedenčen dogodek v zgodovini iranskega finančnega trga.

Evropska unija pripravlja obsežen paket protiukrepov, ki bi lahko bili usmerjeni proti ameriškim internetnim gigantom, če do konca julija ne bo dosežen dogovor z ZDA glede digitalnih davkov. To vključuje tudi Nemčijo, ki je bila doslej zadržana. Medtem so evropske borze prvo sejo v tednu zaključile z minimalnimi spremembami. Indeks EuroStoxx 50 je padel za 0,30 odstotka, švicarski SMI za 0,38 odstotka, medtem ko je britanski FTSE 100 zabeležil rahel porast.

Indeks Ibex 35 je ponedeljkovo sejo začel skoraj nespremenjen, z minimalnim napredkom 0,01%, kar mu je omogočilo, da je ohranil raven 13.900 točk. To se dogaja v tednu, ki bo zaznamovan z zasedanjem Evropske centralne banke (ECB) v četrtek.

Ameriški borzni indeksi S&P 500 in Nasdaq so v ponedeljek dosegli nove rekordne vrednosti. Razlog za to je optimizem vlagateljev pred objavo četrtletnih rezultatov podjetij v tem tednu. Poleg tega se pričakujejo tudi morebitni trgovinski dogovori med ZDA in ključnimi trgovinskimi partnerji, kar bi lahko ublažilo gospodarsko škodo, povzročeno z globalnim uvozom.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriški borzni indeksi so v ponedeljek dosegli nove rekorde, s čimer so začeli teden, ki bo zaznamovan z objavami poročil o dobičkih velikih ameriških podjetij. Rast je bila zabeležena, ko je Verizon objavil ugodne rezultate, kar je spodbudilo optimizem na trgu.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.