Portugalski Nacionalni inštitut za statistiko (INE) je objavil končno oceno gospodarske rasti za drugo četrtletje letošnjega leta. Po hitri oceni je gospodarstvo zabeležilo 1,9-odstotno medletno rast in 0,6-odstotno rast na četrtletni ravni.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država julija 2025 dosegla najvišjo mesečno vrednost izvoza v zgodovini republike, ki znaša 24,9 milijarde ameriških dolarjev. Letni izvoz se je povečal na 269,4 milijarde dolarjev, kar je prav tako rekordna vrednost.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Vietnamsko gospodarstvo je leta 2025 doseglo izjemno 8,02-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja enega najboljših rezultatov v zadnjem desetletju. Po podatkih generalne direktorice nacionalnega statističnega urada (NSO) Nguyen Thi Huong je država kljub naravnim nesrečam in nestanovitnemu svetovnemu okolju izpolnila cilje, ki sta jih zastavila narodna skupščina in vlada. K skupni rasti je največ prispeval storitveni sektor, ki se je povečal za 8,62 odstotka in predstavlja 51,08-odstotni delež celotne rasti. Industrija in gradbeništvo sta zabeležila 8,95-odstotno rast, medtem ko sta kmetijstvo in gozdarstvo zrasla za 3,78 odstotka. Močna gospodarska aktivnost v letu 2025 sledi obdobju negotovosti v svetovnem merilu, kjer so številne države, vključno z članicami evroobmočja, beležile precej nižje stopnje rasti. Finančne institucije, med njimi Standard Chartered in UOB, so svoje napovedi za Vietnam tekom leta postopoma zviševale, kar je potrdilo optimizem na azijskih trgih. Vlada v Hanoju je že napovedala ambiciozne načrte za leto 2026, ko ciljajo na več kot 10-odstotno rast BDP, medtem ko združenja mladih podjetnikov načrtujejo še večji prispevek k nacionalnemu gospodarstvu v prihodnjih petih letih.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Nemško gospodarstvo se že dlje časa sooča s krizo in tudi tretje četrtletje ni prineslo pričakovanega preobrata. Bruto domači proizvod (BDP) je ostal nespremenjen, kar pomeni, da se je Nemčija le izognila tehnični recesiji. Ekonomisti napovedujejo, da se bo rast ponovno vzpostavila šele leta 2026, predvsem zaradi državnih vlaganj.

Bruto domači proizvod se je v Sloveniji lani najbolj povečal v pomurski in podravski statistični regiji, in sicer za 6,7 odstotka v vsaki. Po drugi strani je BDP upadel v koroški regiji, za 0,2 odstotka. Statistični urad je opozoril, da so se regionalne razlike v ustvarjenem BDP na prebivalca povečale.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Madžarsko na področju energetike strateškega pomena. Poudaril je potrebo po pospešitvi izgradnje naftovoda in izrazil stališče, da Amerika logično razmišlja o energetski oskrbi, medtem ko Bruselj ne upošteva razuma.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Indija je v letošnjem letu po uradnih podatkih postala četrto največje gospodarstvo na svetu, s čimer je na tej lestvici prehitela Japonsko. Indijske oblasti so ob objavi dosežka poudarile, da gre za pomemben mejnik v njihovem gospodarskem razvoju, ki potrjuje status države kot najhitreje rastočega velikega gospodarstva. Indija, ki je hkrati tudi najbolj naseljena država na svetu, s tem uspehom uresničuje svoje dolgoročne strateške cilje na področju globalne gospodarske dominance. Napovedi indijskega političnega vrha ostajajo ambiciozne, saj država načrtuje, da bo že v prihodnjih treh letih prehitela Nemčijo in se zavihtela v prvo trojico največjih svetovnih gospodarstev. Ta hiter vzpon je tesno povezan z obsežnimi reformami in povečano industrijsko proizvodnjo, ki sta jo v zadnjem desetletju spodbujali indijska vlada in finančno ministrstvo. Premik na četrtem mestu svetovne lestvice odraža širše prestrukturiranje svetovne ekonomske moči, kjer azijska gospodarstva krepijo svoj vpliv na račun tradicionalnih industrijskih sil.

Indijsko gospodarstvo hitro raste že več let, v zadnjem desetletju pa se je skoraj podvojilo. Glede na napovedi naj bi do leta 2030 postalo tretje največje gospodarstvo na svetu s potencialno vrednostjo 7,3 bilijona ameriških dolarjev.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v območju evra v tretjem četrtletju okrepil za 0,2 odstotka v četrtletni primerjavi in za 1,3 odstotka medletno. V Evropski uniji je BDP zrasel za 0,3 oziroma 1,5 odstotka. Nemško gospodarstvo je v istem obdobju stagniralo, s čimer se je izognilo recesiji po 0,2-odstotnem padcu v drugem četrtletju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo bruto domači proizvod (BDP) Kitajske v letu 2025 dosegel približno pet odstotkov, kar je v skladu z uradno zastavljenimi cilji kitajske vlade. Xi je ob tem izpostavil »izjemen dinamičnost« kitajskega gospodarstva, ki se po njegovih besedah uspešno spopada z zunanjimi pritiski in notranjimi izzivi. Ta napoved sledi podatkom za leto 2024, ko je bila gospodarska rast prav tako petodstotna. Kljub optimističnim napovedim kitajskega vrha nekateri ekonomski analitiki opozarjajo, da gospodarski model države ostaja neuravnotežen. Kitajska se spopada z dolgotrajno nepremičninsko krizo in šibko domačo porabo, kar bi lahko v prihodnje otežilo doseganje zastavljenih stopenj rasti. Xi Jinping kljub temu vztraja pri oceni, da je kitajski gospodarski motor ključni steber svetovne stabilnosti in razvoja. Napovedi so bile podane v času, ko se Peking trudi spodbuditi investicije in okrepiti zaupanje mednarodnih trgov v kitajski finančni sistem.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Evropski tehnološki sektor doživlja razcvet, pri čemer nemški zagoni, specializirani za umetno inteligenco in obrambno industrijo, prejemajo večja finančna sredstva. Kljub temu ZDA še vedno vodijo v tveganem kapitalu, zlasti v tekmi za razvoj umetne inteligence. Študija kaže, da nemška podjetja dohajajo ameriška.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Avstrijsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju 2025 zabeležilo najmočnejšo rast v tem letu, vendar ostaja okrevanje zadržano. Bruto domači proizvod (BDP) se je v primerjavi z drugim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka, na letni ravni pa za 0,9 odstotka. Kljub pozitivnim številkam strokovnjaki opozarjajo na previdnost, saj povpraševanje ostaja šibko, potrošnja gospodinjstev pa zavira rast. Zaposlenost je v upadanju.

Turški statistični urad je objavil podatke za leto 2024, ki kažejo, da je bruto domači proizvod (BDP) države dosegel 44 bilijonov 44 milijard 657 milijonov 144 tisoč lir. To predstavlja 64,3-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Nedenarne družbe so prispevale 59,4 % celotne dodane vrednosti v gospodarstvu.