Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Cena brent surove nafte se je na mednarodnih trgih dvignila na 67,68 dolarjev za sod. K rasti cene prispevajo močni podatki o gospodarski rasti v ZDA in pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo povpraševanje po nafti. Gibanje cen spremljajo tudi na Cipru in v Italiji, kjer so opazili rahlo razliko v ceni.

Evropski in ameriški borzni indeksi so danes večinoma zabeležili rast, sledile so jim tudi cene nafte, zlata in pšenice. Rast je spodbudila optimistična ekonomska gibanja v ZDA, kar je pozitivno vplivalo na razpoloženje investitorjev v Evropi in prispevalo k splošnemu vzponu na trgih.

Cena zlata je na začetku tedna poskočila na novo rekordno vrednost v bližini 4.700 dolarjev za unčo, kar je neposredna posledica stopnjevanja geopolitičnih napetosti in napovedi novih trgovinskih vojn. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil negotovost na svetovnih trgih z grožnjami o uvedbi carin, povezanih z vprašanjem Grenlandije, kar je vlagatelje spodbudilo k iskanju varnih zatočišč v plemenitih kovinah. Poleg zlata je znatno rast zabeležilo tudi srebro, ki se je približalo vrednosti 94 dolarjev za unčo. Kitajski gospodarski podatki za december so medtem pokazali mešano sliko, ki še naprej vpliva na globalno razpoloženje. Prodaja na drobno na Kitajskem je z 0,9-odstotno rastjo zaostala za pričakovanji, medtem ko so se naložbe v osnovna sredstva znižale za 3,8 odstotka. Kljub temu je kitajski bruto domači proizvod (BDP) v četrtem četrtletju zrasel za 4,5 odstotka, kar je preseglo napovedi trgov in nekoliko ublažilo padce valut, kot je novozelandski dolar, ki je tesno povezan s kitajskim povpraševanjem. Analitiki opozarjajo, da bo prihodnje gibanje cen surovin in valut odvisno predvsem od nadaljnjih potez ameriške administracije glede carin in odločitve Zveznih rezerv (Fed) konec januarja. Čeprav se je ameriški dolar nekoliko umaknil z najvišjih vrednosti, bi morebitna odločitev Feda o ohranitvi visokih obrestnih mer lahko omejila nadaljnjo rast zlata, ki ne prinaša donosa v obliki obresti. Razmere na nepremičninskem trgu na Kitajskem ostajajo kritične, saj so se cene stanovanj decembra znižale za 2,7 odstotka.

Cene žlahtnih kovin, predvsem zlata in srebra, so v zadnjem obdobju močno narasle, kar po ocenah finančnih analitikov, vključno z Brandonom Smithom, nakazuje na globoke strukturne težave v svetovnem gospodarstvu. Ta trend spremlja rekordno povpraševanje centralnih bank po vsem svetu in vztrajno krčenje fizičnih zalog kovin v skladiščih, kar tradicionalno velja za znanilec gospodarskih pretresov. Analitiki opozarjajo, da visoke vrednosti teh surovin služijo kot indikator stresa, ki se skriva pod površjem trenutnih tržnih kazalnikov. Gibanje na trgu surovin odraža nezaupanje v stabilnost fiat valut in dolgoročno vzdržnost trenutne denarne politike. Povečano kopičenje zlata s strani državnih institucij kaže na strateški premik k varnejšim naložbam v pripravi na morebitne prihodnje krize. Kljub relativni stabilnosti nekaterih drugih sektorjev, trg žlahtnih kovin sporoča, da ključne gospodarske težave, ki so se kopičile zadnja leta, ostajajo nerešene. Povezava med trenutnim stanjem in preteklimi krizami je očitna, saj so se podobni vzorci rasti cen in pomanjkanja fizičnih zalog pojavili že ob začetku pandemije leta 2020. Strokovnjaki poudarjajo, da je trenutna »eksplozija« cen zlata in srebra odraz širših geopolitičnih in finančnih negotovosti, ki bi lahko vodile v resnejšo devalvacijo valut ali inflacijske pritiske v prihodnje. Investitorji se zato vse pogosteje zatekajo k realnim sredstvom, da bi zaščitili svoje premoženje pred nestanovitnostjo finančnih trgov.

Medtem ko je napredek pri trgovinskih pogajanjih med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo dvignil cene nafte, se napoveduje padec cen zlata. Po mnenju analitikov naj bi sporazum med ZDA in EU pozitivno vplival na naftni trg, medtem ko naj bi istočasno povzročil oslabelost svetovnega zlata. Podrobnosti o vplivu na posamezne sektorje in dolgoročnih posledicah ostajajo nejasne, a trend nakazuje razhajajoče se gibanje obeh ključnih surovin.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Medtem ko so bile nekatere večje azijske borze zaradi praznikov zaprte, je bilo trgovanje na tistih, ki so ostale odprte, mešano. Par USD/CAD se je utrjeval okoli 1,3700. Pričakuje se, da se bodo dobički v materialnem sektorju v letu 2026 povečali za približno 20% zaradi ameriških carin. Par USD/CHF se je dvigal proti 0,7950, saj zapisnik FOMC nakazuje premor pri zniževanju obrestnih mer. Funt šterling se je stabiliziral okoli 1,3500 v primerjavi z ameriškim dolarjem, medtem ko se je AUD/USD dvignil blizu 0,6700, NZD/USD pa je beležil manjše dobičke nad 0,5800.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Državno podjetje Hrvatske šume (HŠ) je v petak objavilo odločitev o povišanju cen vseh lesnih sortimentov, ki so se v povprečju podražili za osem odstotkov. Po navedbah podjetja je bila korekcija cen nujna zaradi prilagajanja tržnim razmeram in operativnim stroškom, vendar hkrati poudarjajo, da cene hrvaškega lesa ostajajo med najugodnejšimi v celotni regiji. Podjetje, ki upravlja z večino gozdov v državni lasti na Hrvaškem, je s tem ukrepom neposredno vplivalo na stroškovno strukturo lesnopredelovalne industrije. Čeprav gre za opazno povišanje, predstavniki podjetja trdijo, da bodo slovenski in drugi regionalni kupci še vedno deležni konkurenčnih pogojev v primerjavi z drugimi evropskimi trgi. Odločitev o podražitvi prihaja v času povečanega povpraševanja po surovinah in energentih, kar vpliva na celotno oskrbovalno verigo v jugovzhodni Evropi. Hrvatske šume s tem ukrepom sledijo trendom rasti cen v gozdarskem sektorju, ki so jih v zadnjem obdobju zabeležili tudi pri sosednjih ponudnikih.