Iranska policija je sporočila, da je 10. januarja aretirala več ključnih osebnosti, ki naj bi vodile nedavne proteste po državi. Generalni direktor nacionalne policije Ahmad Reza Radan je za državno televizijo potrdil, da so bili osumljenci pridržani v večernih urah in bodo deležni zakonsko predpisanih postopkov. Državna televizija IRIB je ob tem objavila posnetke aretacij v mestih Širaz in Mazandaran, vendar natančno število ali identitete pridržanih javnosti niso bili razkriti. Operacija je sledila po tem, ko so se protesti v desetih dneh razširili na več kot 90 mest po celotnem Iranu. Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Laridžani je protestnike obtožil poskusov sprožitve državljanske vojne, kar kaže na zaostrovanje retorike režima proti nezadovoljnemu prebivalstvu. Čeprav so oblasti uspele omejiti gibanje nekaterih voditeljev, razmere v državi ostajajo napete in nepredvidljive. V širšem regionalnem kontekstu so se pojavila tudi poročila o povečanih varnostnih ukrepih v Izraelu. Ti naj bi bili povezani z morebitnimi načrti Združenih držav Amerike za vojaške operacije proti Iranu, kar dodatno stopnjuje varnostno tveganje na celotnem Bližnjem vzhodu. Iranske oblasti kljub mednarodnim pritiskom nadaljujejo s represivnimi ukrepi za stabilizacijo notranjepolitičnega stanja.

Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, da bi razpravljal o vse bolj razširjenih protestih, ki pretresajo državo. Med zasedanjem so poslanci v parlamentu, ki ga obvladujejo konservativne struje, uprizorili protestno akcijo, ko so stekli v ospredje skupščine in vzklikali gesla proti Zahodu, predvsem »Smrt Ameriki!«. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med iransko oblastjo in civilno družbo. Razprava v Teheranu je bila usmerjena v obvladovanje nemirov, ki so zajeli številna mesta po vsej državi. Poslanci so s svojimi dejanji jasno pokazali neomajno zvestobo verskemu vrhu in za nastale razmere obtožili zunanje vplive. Incident v dvorani poudarja globok razkol med politično elito in protestniki na ulicah, ki zahtevajo reforme in večje osebne svoboščine. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni dogodki v parlamentu služijo predvsem utrjevanju notranje enotnosti režima v času, ko se ta sooča z enim največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Odziv zakonodajne veje oblasti nakazuje na verjetno nadaljevanje stroge politike do demonstrantov, saj uradni Teheran vztrajno zavrača dialog in krivdo za nestabilnost pripisuje tujim silam.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru izpostavil, da trgovci na bazarjih predstavljajo enega najbolj zvestih slojev islamskemu sistemu in revoluciji. Po njegovih besedah se pod imenom tržnice ne more izvajati upora proti Islamski republiki, saj naj bi bili protesti v tem sektorju spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov. Hamenej je poudaril razliko med legitimnimi zahtevami prebivalstva in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Voditelj je v svojem govoru izpostavil, da so se za upravičenimi zahtevami trgovcev skrili tisti, ki želijo destabilizirati državo. Opozoril je, da se bo oblast z mirnimi protestniki pogovarjala, medtem ko bodo izgredniki sankcionirani v skladu z zakonom. Hamenej je prav tako komentiral nestabilnost iranske valute in visoko rast tečajev tujih valut, kar je označil za nenaraven proces in delo sovražnih sil, ki želijo oslabiti iransko gospodarstvo.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nov gospodarski ukrep, s katerim želi omejiti obrestne mere na kreditne kartice na 10 odstotkov za obdobje enega leta. S tem želi zaščititi Američane pred visokimi, od 20- do 30-odstotnimi obrestmi, ki jih zaračunavajo banke. Ukrep je že naletel na močan odpor finančnega sektorja in Wall Streeta, kjer opozarjajo, da bi takšna omejitev lahko najbolj prizadela socialno šibkejše, saj bi banke zaradi zmanjšanih prihodkov omejile ali ukinile njihove kreditne linije. Vzporedno s finančnimi načrti je Trump napovedal drastično povečanje proračuna za obrambo, ki naj bi do prihodnjega leta dosegel 1,5 bilijona dolarjev. Predsednik meni, da je takšno povečanje nujno za vzpostavitev »sanjske vojske«, s katero bi Združene države Amerike ohranile svojo globalno prevlado in varnost. Načrti vključujejo tudi strateške interese na Grenlandiji, kar nekateri analitiki imenujejo »Greenland New Deal«, s stroški, ki bi lahko dosegli 100.000 dolarjev na prebivalca. Administracija se obenem spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Republikanski kongresnik Byron Donalds se je znašel pod plazom očitkov zaradi konflikta interesov, potem ko je njegova žena kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina na isti dan, ko je sam lobiral za davčne olajšave na področju kriptovalut. Na mednarodnem prizorišču pa se krepijo napetosti s Kitajsko, saj sta dve ameriški zvezni državi vložili tožbe v višini 50 milijard dolarjev zaradi domnevnega kitajskega kopičenja medicinske opreme med pandemijo covida-19.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.