Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze. Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.

Nekoč priljubljena modna znamka Esprit se je znašla v središču preiskave zaradi sumov finančnih malverzacij in načrtnega izčrpavanja podjetja pred njegovim dokončnim propadom. Preiskovalci so naleteli na indice, da so odgovorne osebe tik pred stečajem v davčne oaze preusmerile več milijonov evrov, ki bi sicer morali biti namenjeni poplačilu dolgov. Medtem ko so bila sredstva domnevno umaknjena na varno, je na stotine upnikov ostalo z neizplačanimi terjatvami in praznimi rokami. Analiza poslovanja kaže na nenaden prehod iz uspešnega modela dostopnih oblačil k poskusom prestrukturiranja v prestižnejšo znamko, kar pa se je končalo s finančnim polomom. Namesto reševanja delovnih mest in poplačila dobaviteljev so vpleteni posamezniki domnevno pripravljali teren za ponoven zaslužek z odtujenim denarjem. Preiskava se zdaj osredotoča na sledenje denarnemu toku in ugotavljanje odgovornosti vodilnih kadrov, ki so sodelovali pri spornih transakcijah v davčne oaze.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Več kot 145 držav je doseglo soglasje o posodobitvi mednarodnega okvira za globalni minimalni davek v višini 15 odstotkov. Novi dogovor vključuje ključne prilagoditve, ki neposredno obravnavajo pomisleke Združenih držav Amerike glede davčne obravnave njihovih podjetij. S spremembami so države omogočile posebne izjeme za določena ameriška podjetja, kar je omogočilo nadaljevanje projekta, ki je bil prej v slepi ulici. Ta uskladitev je ključnega pomena za vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega davčnega okolja, saj preprečuje selitev dobičkov v davčne oaze. Sprejeti okvir predstavlja pomemben korak k stabilizaciji mednarodnih finančnih tokov in zagotavljanju, da multinacionalne korporacije plačujejo pravičen delež davkov v državah, kjer dejansko ustvarjajo prihodke. Kljub številnim pogajanjem in prvotnim neskladjem med Evropsko unijo in ZDA je sedanja različica dogovora prejela široko mednarodno podporo, kar nakazuje na pripravljenost držav za skupno reševanje davčnih utaj na globalni ravni. Izjeme, ki so bile dogovorjene za ameriški trg, so bile nujne za zagotovitev podpore Washingtona, brez katerega bi bil celoten sistem neizvedljiv.

Korejska opozicijska stranka Moč ljudstva (Gukmin-ui-him) je sprožila obsežno preiskavo premoženja Lee Hye-hoon, kandidatke za ministrico za načrtovanje in proračun, potem ko so razkritja pokazala, da se je njeno družinsko bogastvo v zadnjih šestih letih povečalo za približno 113 milijard korejskih vonov (približno 110 milijonov evrov). Celotno premoženje kandidatke, njenega soproga in treh sinov trenutno znaša 175,7 milijarde vonov, kar je drastičen skok v primerjavi s 62,9 milijarde vonov, ki jih je prijavila ob odhodu s poslanske funkcije leta 2020. Opozicija trdi, da gre za nepojasnjeno in sumljivo bogatenje, ter zahteva dvodnevno parlamentarno zaslišanje ali umik njene kandidature. Preiskava je razkrila, da je večina povečanega premoženja vezana na vrednostne papirje in lastniške deleže v podjetjih. Poleg nepremičnin v elitni četrti Banpo-dong v Seulu družina razpolaga z obsežnim portfeljem delnic, njen soprog pa ima v lasti tri luksuzna vozila, vključno z znamko Porsche. Poleg finančnih vprašanj se kandidatka sooča še z obtožbami o zlorabi položaja pri vpisu sina na univerzo ter o neprimernem ravnanju s podrejenimi. Vladna stran pojasnjuje, da je do skoka v vrednosti premoženja prišlo zaradi sprostitve slepega sklada (blind trust) in spremenjenih pravil vrednotenja delnic, vendar opozicija vztraja pri temeljitem pregledu vseh navedb o morebitnih nepravilnostih.

Severno Porenje-Vestfalija je od informanta kupilo zaupne podatke o obsežnih davčnih utajah. Podatki naj bi razkrili sredstva, skrita v davčnih oazah.

Premier kandidat Moldavije, Alexandru Munteanu, se je znašel v središču pozornosti zaradi povezav s petimi podjetji, ki imajo sedež v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih. Njegove posle je upravljal ciprski odvetnik, ki je bil mednarodno sankcioniran po ruski invaziji na Ukrajino zaradi upravljanja poslov ruskega oligarha Alisherja Usmanova. Munteanu je dejal, da je pripravljen odgovoriti za vsako naložbo, odprto podjetje in sprejeto odločitev.

Finsko sodišče ni verjelo poslovnežu, ki je trdil, da je prek verige podjetij v davčnih oazah lastnik luksuzne jahte, ki so jo v Finski zasegli ruskemu oligarhu. Poslovnež je skušal dokazati, da jahta ni v lasti oligarha, vendar sodišče ni sprejelo njegovih argumentov.