Državna volilna komisija Severne Makedonije (DIK) je poročala o poteku ponovljenih lokalnih volitev za župane v občinah Vrapčište, Gostivar, Mavrovo-Rostuše in Centar Župa. Do 11. ure je svojo volilno pravico izkoristilo 3.553 volivcev, kar predstavlja 3,32-odstotno volilno udeležbo. Glasovanje je na večini od 215 volišč potekalo nemoteno, čeprav so zabeležili težave z odprtjem enega volilnega mesta. Podatki komisije kažejo na različno dinamiko udeležbe po posameznih lokalnih enotah. Najvišjo udeležbo so do dopoldneva zabeležili v občini Mavrovo-Rostuše, kjer je glasovalo 7,54 odstotka volivcev, medtem ko je bila v občini Centar Župa udeležba najnižja in je znašala le 1,18 odstotka. V primerjavi s predhodnimi glasovanji se je udeležba povečala zgolj v občini Vrapčište, drugod pa je bila zabeležena nižja stopnja participacije. Glasovalni proces spremlja več kot 128.000 vpisanih volivcev s stalnim prebivališčem v omenjenih regijah. Tiskovna predstavnica DIK Radica Todorovska Aleksovska je potrdila, da so kljub manjšim tehničnim zapletom vsa ostala volišča zagotovila pogoje za varno in zakonito izražanje volje državljanov. Končni rezultati bodo odločili o lokalnem vodstvu v teh strateško pomembnih večetničnih občinah na zahodu države.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Podporniki ugandskega opozicijskega voditelja Bobija Wineja so na nedavnih zborovanjih v Kampali množično uporabljali državno zastavo kot simbol upora proti dolgoletni vladavini predsednika Yowerija Musevenija. Ta poteza je sprožila ostre odzive varnostnih sil in policijska opozorila, saj uporaba nacionalnih simbolov v politične namene v državi velja za nevarno politizacijo. Kljub zastraševanju s strani državnih organov se je na shodih zbralo več sto navdušenih privržencev, ki v zastavi vidijo sredstvo za izražanje nezadovoljstva. Analitiki ocenjujejo, da je zmaga 81-letnega Musevenija na prihajajočih volitvah skoraj gotova, kar bi mu zagotovilo že sedmi predsedniški mandat. Napetosti v državi pred glasovanjem naraščajo, saj opozicija opozarja na sistematično omejevanje političnih svoboščin in uporabo represivnih sredstev za ohranitev oblasti. Zastava, ki bi morala predstavljati narodno enotnost, je tako postala osrednja točka razdora med vladajočo elito in opozicijskimi gibanji. Situacija v Ugandi odraža širše trende v regiji, kjer se uveljavljeni voditelji spopadajo z naraščajočim pritiskom mlajše populacije, ki jo predstavlja Wine. Mednarodni opazovalci z zaskrbljenostjo spremljajo poročila o ustrahovanju volivcev in omejevanju svobode govora, kar postavlja pod vprašaj legitimnost prihajajočega volilnega procesa. Dogajanje kaže na globoko politično polarizacijo v tej vzhodnoafriški državi.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija so oblasti sprožile obsežno iskanje prostovoljcev za pomoč pri izvedbi prihajajočih lokalnih volitev. Za nemoten potek volilnega procesa, ki vključuje nadzor nad glasovanjem in štetje glasovnic, potrebujejo več tisoč ljudi, ki bi zagotovili legitimnost in učinkovitost demokratičnega postopka. Lokalne oblasti so poudarile, da je sodelovanje državljanov ključno za logistično izvedbo dogodka, na katerem bo sodelovalo več milijonov volivcev. Poziv k pomoči je bil naslovljen na širšo javnost, saj se dežela spopada s potrebami po obsežnem kadru, ki bo prisoten na voliščih po celotni regiji. Naloge prostovoljcev bodo obsegale preverjanje volilnih seznamov, delitev glasovnic ter končno ugotavljanje volilnega izida. S tem želijo v Severnem Porenju-Vestfaliji preprečiti morebitne zastoje ali nepravilnosti, ki bi lahko nastale zaradi pomanjkanja osebja na terenu.

V Mjanmarju se je v nedeljo nadaljeval drugi krog splošnih volitev, ki jih organizira vladajoča vojaška hunta. Glasovanje je potekalo v 100 okrajih po vsej državi, vključno z območji, kjer še vedno divjajo spopadi med vojsko in oboroženimi opozicijskimi skupinami. Volitve, ki so prve po petih letih, potekajo v treh fazah zaradi varnostne nestabilnosti; prva faza je bila izvedena 28. decembra lani, druga pa to nedeljo. Mednarodna skupnost z Združenimi narodi in zahodnimi državami na čelu je volitve označila za nelegitimne. Kritiki poudarjajo, da proces ni niti prost niti pravičen, saj so glavne opozicijske stranke prepovedane, njihovi voditelji, vključno z nobelovko Aung San Suu Kyi, pa ostajajo v zaporu. Nizka volilna udeležba v prvem krogu kaže na splošno nezaupanje javnosti v proces, ki ga hunta uporablja za utrditev svoje oblasti. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj so volišča odprli pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se državljanska vojna, ki se je razplamtela po vojaškem udaru leta 2021, le še stopnjuje. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da gre za vnaprej pripravljen scenarij hunte, s katerim želi vojska formalizirati svojo vladavino nad 51-milijonskim narodom sredi humanitarne in politične krize.

Vlade Argentine, Bolivije, Kostarike, Ekvadorja, Gvatemale, Paragvaja, Peruja in Dominikanske republike so v skupni izjavi ostro zavrnile dekret honduraške predsednice Xiomare Castro, ki odreja splošno ponovno štetje glasov po predsedniških volitvah. Podpisnice menijo, da odločitev predsednice spodkopava avtoriteto Nacionalnega volilnega sveta (CNE) in resno ogroža demokratične institucije v državi. Države so v svojem sporočilu ponovno potrdile priznanje Nasryja Asfure kot novoizvoljenega predsednika Hondurasa, kar je pred tem uradno razglasil pristojni volilni organ. Skupina držav je prav tako obsodila nasilje nad opozicijskimi politiki, ki se je odvilo pretekli četrtek, in vsakršne poskuse političnega pritiska, ki bi lahko spremenili volilno voljo državljanov. Poudarile so, da so mednarodne opazovalne misije potrdile legitimnost volitev, izvedenih 30. novembra, na katerih so honduraški volivci svobodno izrazili svojo voljo. Dokument poziva vse politične akterje v Hondurasu k spoštovanju demokratičnega reda in mirnemu prenosu oblasti. Kriza v državi se je poglobila po tem, ko je predsednica Castrova, ki pripada levičarskemu političnemu polu, izdala dekret, s katerim je poskušala izpodbiti uradne rezultate. Večina držav podpisnic izjave, ki jih vodijo desnosredinske vlade, v potezi predsednice vidi nevaren precedens za regijo. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi razglašenih rezultatov, medtem ko vlada trdi, da so bile pri štetju prisotne nepravilnosti.

Potpredsednik vlade Filip Ivanović je izrazil zadovoljstvo nad sprejetjem niza volilnih zakonov, ki naslavljajo ključne pomanjkljivosti dosedanjega volilnega sistema. Po njegovih besedah objedinjanje volitev v enem dnevu sprošča politične okoliščine in usmerja pozornost na odločitve z realnim pomenom. Poudaril je, da s sprejetjem volilne reforme krepimo demokratične procese in se približujemo Evropski uniji, kar je še posebej pomembno v zaključni fazi pogajanj o pristopu k EU, kjer ključne reforme potrebujejo enotno podporo političnih akterjev.

Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je v Güstrowu uradno začela kampanjo za deželne volitve v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko. Deželna predsednica stranke Manuela Schwesig je na srečanju s kandidati in njihovimi ekipami poudarila, da stranko čaka najtežji volilni boj doslej. Kljub trenutno neugodnim javnomnenjskim raziskavam je Schwesigova pozvala članstvo k vztrajnosti in samozavesti. Predsednica vlade omenjene zvezne dežele je v svojem nagovoru spomnila na volilno leto 2021, ko je stranki uspelo preobrniti trende in doseči zmago. Poudarila je, da ankete ne smejo vplivati na motivacijo kandidatov na terenu, saj se dejanski rezultati oblikujejo šele v neposrednem stiku z volivci. Srečanje je služilo predvsem kot interna mobilizacija strankarskih struktur pred prihajajočimi izzivi. Dogodek odraža širšo strategijo nemške SPD, ki se po vsej državi spopada s padcem podpore na zvezni ravni, a stavi na močne lokalne deželne voditelje. Schwesigova, ki velja za eno najprepoznavnejših obrazov stranke na severu Nemčije, poskuša s sklicevanjem na pretekle uspehe utrditi enotnost znotraj stranke v času naraščajoče politične polarizacije.

Predsednik Slonokoščene obale, Alassane Ouattara, je napovedal nadaljevanje velikih infrastrukturnih projektov z namenom krepitve nacionalne integracije in razvoja ozemlja. V Senegalu pa je predsednik Bassirou Diomaye Faye v svojem novoletnem nagovoru ocenil preteklo leto in predstavil ambiciozen program za leto 2026.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Osrednja volilna komisija Kosova je po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 28. decembra, preštela več kot 25 odstotkov glasov za kandidate za poslane v 120-članski kosovski parlament. Po trenutnih podatkih postajajo jasne sestave deseteric najuspešnejših kandidatov posameznih strank, ki se bodo potegovali za sedeže v skupščini. Volitve so potekale v znamenju političnih napetosti, vendar proces preštevanja glasov trenutno teče brez večjih javnih zapletov. Končni rezultati bodo določili novo sestavo zakonodajnega telesa, ki bo moralo nasloviti ključna vprašanja stabilnosti v regiji in odnose s sosednjimi državami. Podatki, objavljeni na spletni strani volilne komisije, kažejo na visoko stopnjo personalizacije glasovanja, kjer so volivci poleg strankarskih list izbirali tudi konkretne posameznike.

Osrednja volilna komisija (KQZ) Kosova je v četrtek, 2. januarja 2025, v Centru za številte in rezultate pričela s postopkom štetja več kot 27.000 glasovnic, ki so jih oddali volivci iz tujine. Gre za ključen korak v okviru predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale v državi. Glasovnice so bile predhodno prevzete iz poštnih predalov zunaj meja Kosova in predstavljajo pomemben del končnega volilnega izida. Tiskovni predstavnik komisije je pojasnil, da bo štetje glasov iz diaspore omogočilo dokončno oblikovanje rezultatov, ki bodo določili sestavo prihodnjega parlamenta v Prištini. Proces spremljajo opazovalci in predstavniki političnih strank, da bi zagotovili transparentnost volilnega procesa. Štetje glasov iz tujine je pogosto odločilen dejavnik pri porazdelitvi sedežev med vodilnimi albanskimi političnimi subjekti.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.