Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.

Romunija je Moldaviji ponudila tehnično strokovno znanje in podporo pri kibernetski varnosti, da bi ji pomagala pri obrambi pred kibernetskimi grožnjami in dezinformacijami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. septembra. Pomoč je bila ponujena v luči opozoril o naraščajočem ruskem vmešavanju v moldavske notranje zadeve.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je ostro obsodila obsežno rusko vmešavanje pred bližajočimi se zakonodajnimi volitvami. Po njenih besedah Rusija poskuša vplivati na državo, ki meji na Evropsko unijo in Ukrajino, ter jo 'nadzorovati' z dezinformacijskimi kampanjami, kibernapadi in organizacijo plačanih 'nasilnih' protestov. Kremeljska strategija naj bi vključevala tudi ustvarjanje dvoma med 'zmernim proevropskim volilnim telesom' z nasičenjem kampanje z lažno 'nevtralnimi' kandidati.

Izraelska vlada, vključno z veleposlaništvi, promovira v Evropi, tudi na Poljskem, oglase na YouTubu in drugih digitalnih platformah, ki za pomanjkanje dostave hrane in lakoto v Gazi obtožujejo Organizacijo združenih narodov. Kampanja je opisana kot dezinformacijska in propagandna, namenjena preusmeritvi krivde z Izraela.

Nič ne dokazuje, da je Vrhovno sodišče ZDA naročilo predsedniku Donaldu Trumpu, naj deportira svojo ženo in sina, čeprav spletni uporabniki širijo lažne novice, ustvarjene z umetno inteligenco. Medtem se je argentinski predsednik Javier Milei v ZDA znašel sredi obtožb, da naj bi bil odgovoren za 'zelo zavajajočo' objavo v primeru kriptovalute $Libra. To dejanje naj bi bilo 'strateško načrtovano' za podporo lansiranju kriptovalute, ki se je le nekaj ur pozneje zrušila.

Alžirija in Libanon sta se dogovorila o obnovitvi letalskih povezav v prihodnjih dveh tednih in preučila vzpostavitev pomorske linije s pristaniščem Tripoli. Državi sta tudi podpisali memorandum o soglasju na področju medijev in se dogovorili o ponovni aktivaciji mehanizma političnih posvetovanj. Alžirski predsednik Tebboune je potrdil nadaljnjo podporo Libanonu. Medtem je poročilo "EU Reporter" izpostavilo vpliv Nečirvana Barzanija, predsednika regije Kurdistan, kot tihega, a vplivnega posrednika pri oblikovanju novega zemljevida Sirije. V Maroku je guverner vzhodne regije nadzoroval slovesno namestitev novega generalnega sekretarja province, Ahmeda Shabaana, in pozval k izboljšanju varnosti, učinkovitosti javnega upravljanja ter odgovornosti.

TikTok je v Združenih državah Amerike zagnal novo funkcijo, imenovano 'Footnotes', ki uporabnikom omogoča kolektivno preverjanje in ovržbo dezinformacij. To odraža širši trend, kjer tehnološke platforme vse pogosteje uporabljajo skupnostne modele kot alternativo profesionalnemu preverjanju dejstev v boju proti spletni dezinformaciji.

Romunska vlada in ministrstvo za obrambo sta odločno zanikala lažne videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco, ki so krožili po družbenih omrežjih. V teh posnetkih je bil premier Ilie Bolojan lažno prikazan, kot da napoveduje vstop Romunije v vojno. Vlada je sporočila, da Romunija ne bo vstopila v vojno in da je država varna. Poudarili so, da gre za kampanjo dezinformacij.

Google je v drugem četrtletju leta 2025 odstranil skoraj 11.000 računov in kanalov na YouTubu, vključno z oglaševalskimi profili in blogi, povezanimi z državnimi propagandnimi operacijami Kitajske in Rusije, v okviru globalnih prizadevanj za boj proti dezinformacijam. Medtem agencija Reuters ugotavlja, da bi morebitne sekundarne sankcije, ki bi jih uvedel Trump, verjetno bile učinkovite proti Rusiji, saj bi nekatere države uvoznice ruske nafte, kot je Indija, popustile pod pritiskom, medtem ko Kitajska verjetno ne bi.

Kremeljski propagandisti so pretekli teden širili absurdna sporočila, da naj bi Kijev in njegovi zahodni 'gospodarji' želeli nadaljevati vojno z namenom uničenja Rusije. Trdijo, da je Ukrajina v tej vojni zgolj plačanec in da si zato ne želi miru, saj bi v tem primeru prenehala prejemati zahodno denarno pomoč za vojskovanje. To absurdno retoriko so širili med svojo avdienco.

Nacionalno okrožno tožilstvo v Dominikanski republiki, ki ga vodi tožilka Rosalba Ramos, je sprožilo preiskavo proti več komunikatorjem, ki so domnevno vpleteni v "industrijo diskreditacije". Ramosova je opozorila na porast medijskih konfliktov, ki spodkopavajo verodostojnost javne razprave in državljanske pravice. Po njenih besedah naj bi se razvil sistem izsiljevanja prek družbenih omrežij in televizijskih oddaj, kar odvrača resne in poštene posameznike od javnih funkcij. Tožilstvo bo ukrepalo proti tistim, ki ustvarjajo lažne novice in blatijo posameznike, ter napovedalo sodne postopke.

Poročilo razkriva, da med opozorilom o cunamiju na Mauiju Oprah Winfrey ni blokirala dostopa do zasebne ceste. Predstavnik Oprah Winfrey in predsednik ranča Haleakala sta potrdila, da je omenjena cesta v lasti ranča in ne Winfreyjeve, s čimer so ovržene lažne trditve, ki so krožile po spletu.

Francosko sodišče je izreklo sodbe desetim osebam, ki so bile obtožene spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci so na svetovnem spletu širili žaljive in zlonamerne trditve o soprogi predsednika Emmanuela Macrona, vključno z neresničnimi navedbami o njeni identiteti. Sodišče je večini prisodilo pogojne zaporne kazni, s čimer je pritrdilo tožilstvu, da so dejanja presegla meje svobode izražanja in posegla v dostojanstvo posameznice. Proces je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj je prva dama aktivno stopila v bran svojemu ugledu. Obramba je med postopkom poskušala izpodbijati težo obtožb, vendar je sodni senat presodil, da je šlo za usklajeno in zlonamerno kampanjo, ki je povzročila osebno stisko. Ta sodba velja za pomemben precedens v Franciji pri pregonu kibernetskega nadlegovanja in širjenja dezinformacij o javnih osebnostih.

Ameriški proizvajalec programske opreme za elektronsko avtomatizacijo (EDA) Cadence je bil kaznovan z več kot 140 milijoni dolarjev zaradi nezakonite prodaje čipov in programske opreme podjetju, ki naj bi zastopalo kitajsko Nacionalno univerzo za obrambno tehnologijo (NUDT), s čimer je kršil izvozni nadzor. Medtem na Tajvanu poteka preiskava obtožb, da je mestni urad v Kaohsiungu poslal lažna SMS-sporočila, namenjena spodbujanju glasovanja proti odpoklicu župana Taichunga Lu Xiuyana, kar pa so preiskovalci izključili, da bi bila sporočila poslana s strani mestnih oddelkov.

Romunsko notranje ministrstvo je opozorilo na dezinformacijsko kampanjo, ki se širi predvsem prek TikToka, s pomočjo lažnih videoposnetkov, ustvarjenih z umetno inteligenco. V njih se prikazuje predsednik vlade Ilie Bolojan, ki naj bi napovedoval vstop Romunije v vojno septembra 2025. Ministrstvo je poudarilo, da gre za "namerno manipulacijo javnega mnenja" in da predsednik vlade ni podal takšnih izjav.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo obsodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile neresnične trditve, da se francoska prva dama Brigitte Macron ni rodila kot ženska. Obtoženci so bili spoznani za krive spletnega nadlegovanja, saj so aktivno razširjali spekulacije o njeni transspolnosti. Sodišče je vsem desetim odredilo obvezno usposabljanje o spletnem nadlegovanju, hkrati pa jim je izreklo pogojne zaporne kazni. Najvišja izrečena pogojna kazen znaša osem mesecev zapora, čeprav je tožilstvo zahtevalo do leto dni pogojne zaporne kazni. Sodni postopek se je osredotočal na sistematično širjenje lažnih informacij in seksističnih komentarjev, ki so močno posegli v zasebnost in dostojanstvo prve dame. Sodba predstavlja jasen signal francoskega pravosodja proti organiziranemu spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam. Proces je pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost, saj poudarja težave, s katerimi se javne osebnosti spopadajo v digitalni dobi pri zaščiti svoje integritete pred neutemeljenimi napadi.

Adam Szłapka, tiskovni predstavnik poljske vlade, je po seji vlade poročal o aktualnih ukrepih oblasti glede slabih vremenskih razmer, varnosti meja in problema dezinformacij. Poudaril je, da so vremenske razmere pod nadzorom in da so službe v polni pripravljenosti. Hkrati je opozoril pred dezinformacijami v javnem prostoru, še posebej na družbenih omrežjih, in napovedal boj proti njim. Ostro je kritiziral poslanca PiS Mateusza Morawieckega in Dariusza Mateckega zaradi škodljivih objav.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo sodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile lažne trditve o spolu francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so bili spoznani za krive razširjanja spekulacij, da se soproga predsednika Emmanuela Macrona ni rodila kot ženska, kar je sprožilo obsežen val spletnega nadlegovanja. Sodišče je vsem desetim vpletenim prisodilo pogojne zaporne kazni, pri čemer najvišja znaša osem mesecev, ter jim odredilo obvezno usposabljanje o nevarnostih spletnega ustrahovanja. Čeprav je tožilstvo zahtevalo do enega leta pogojne zaporne kazni, je sodišče ocenilo, da so izrečeni ukrepi primerna sankcija za sodelovanje pri kampanji dezinformacij. Primer je v Franciji in širše v Evropi sprožil razpravo o zaščiti zasebnosti javnih osebnosti in odgovornosti uporabnikov družbenih omrežij pri preverjanju informacij.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in izvajanja spletnega nasilja nad prvo damo Francije Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta sistematično širili lažne teorije zarote, v katerih so trdili, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona v resnici moški z imenom Jean-Michel Trogneux. Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo, da so bili komentarji obsojencev denigrirajoči, žaljivi in zlonamerni, kar je resno poseglo v zasebnost in ugled prve dame. Obtoženci so bili obsojeni na kazni do osem mesecev zapora, sodni postopek pa je izpostavil naraščajočo problematiko dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih. Primer, ki je pritegnil mednarodno pozornost, se je osredotočal na neutemeljene in absurdne trditve o transspolnosti Brigitte Macron, ki so se prvič intenzivneje pojavile že pred leti. Francosko pravosodje je s to obsodbo poslalo jasno sporočilo o ničelni toleranci do spletnega nadlegovanja, ki cilja na javne osebnosti z namenom osebne diskreditacije in širjenja sovražnosti.

Nizozemska je prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo njeni nacionalni varnosti. Po poročanju nizozemskega nacionalnega koordinatorja za varnost in boj proti terorizmu (NCTV) je Izrael označen kot grožnja zaradi širjenja dezinformacij in pritiska na mednarodne pravosodne institucije, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).