APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orban je ocenil, da bodo prihodnji tedni ključni za konec vojne v Ukrajini, glede na ameriški osnutek načrta za prekinitev spopadov. Predstavniki Evropske unije so poudarili, da o načrtu niso bili obveščeni in bodo o njem razpravljali na vrhu G20 v Južni Afriki.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Finski predsednik Alexander Stubb je potrdil, da z mednarodnimi partnerji in Kijevom razpravlja o ameriškem načrtu, ki vsebuje 28 točk za rešitev konflikta v Ukrajini.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Vatikan podpira mirovni načrt Združenih držav Amerike za Ukrajino, je izjavil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA. Na vprašanje, ali bi ameriški predlog lahko bil realna možnost za končanje vojne, je Parolin poudaril, da ga Vatikan "sprejema v tem smislu". Dodal je, da upa, da se bodo odprle poti za dialog, ki bodo omogočile končanje tragedije. Na vprašanje, ali bi načrt pomenil kapitulacijo za Ukrajino, je kardinal dejal, da bodo zdaj potekale razprave in da je treba iskati kompromis.

Kitajska in Japonska sta se zapletli v diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem posredovanju v primeru konflikta v Tajvanski ožini. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad tem, kar ocenjujejo kot nejasno stališče Japonske glede Tajvana, in opozorilo Tokio, da bo izkoriščanje tajvanskega vprašanja prineslo težave. Strokovnjaki menijo, da Peking s tem sporoča drugim državam, zlasti ZDA in njenim zaveznikom, kakšne so posledice vmešavanja v tajvansko vprašanje.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bodo naslednji teden ključni za morebitno srečanje med Rusijo in ZDA v Budimpešti. Po odzivih na ameriški načrt za Ukrajino, ki obsega 28 točk, bo jasno, ali se vrh približuje.

Evropa se odziva na domnevni načrt ZDA za Ukrajino, za katerega naj bi si Donald Trump prizadeval doseči hitro. Ukrajinsko veleposlaništvo pri ZN zavrača ključne točke načrta, ki ga je domnevno pripravila ameriška stran, in vztraja, da ne bo ozemeljskih koncesij ali opustitve prizadevanj za članstvo v Natu. Ukrajinski analitik je dejal, da je sporazum kapitulacija in da so to Putinove zahteve, zapisane v angleščini.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da Moskva ni bila obveščena o pripravljenosti Kijeva na pogajanja glede mirovnega načrta, ki ga je predlagal Donald Trump. Madžarski premier Viktor Orban pa je izrazil podporo novemu ameriškemu mirovnemu načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Indija in Afganistan bosta kmalu ponovno vzpostavila zračne tovorn prometne povezave. Indijski uradnik zunanjega ministrstva je med obiskom afganistanskega ministra za industrijo in trgovino Nooruddina Azizija v New Delhiju dejal, da bo zračni tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relacijah Kabul-Amritsar aktiviran. Obe državi sta se tudi dogovorili, da bosta v svojih glavnih mestih imenovali komercialne atašeje za spodbujanje dvostranske trgovine, ki trenutno presega milijardo ameriških dolarjev.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je na svojem zasedanju sprejela resolucijo, ki obsoja iranski miroljubni jedrski program. Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo označilo za nezakonito in neupravičeno ter poudarilo, da je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, Nemčije, Francije in Velike Britanije.

Ukrajinski poslanec Aleksij Gončarenko je objavil mirovni načrt Donalda Trumpa, ki vsebuje 28 točk. Načrt predvideva, da bi se Ukrajina morala odpovedati delu svojega ozemlja in omejiti svojo vojsko. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal ta načrt, medtem ko naj bi Evropa pripravljala protipredlog.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Ruski veleposlanik v Pretoriji, Roman Ambarov, je sporočil, da bodo skupne pomorske vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske, imenovane Mosi 3, potekale v začetku januarja 2026. Preložitev je bila usklajena zaradi prekrivanja terminov s summitom G20 v Johannesburgu.

Evropske države bi morale sodelovati v procesu reševanja razmer v Ukrajini, interese EU pa bi lahko zastopale Francija, Nemčija in Velika Britanija, je za Izvestijo povedal anonimni diplomatski vir.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajinski predsednik Zelenski je potrdil, da je prejel ameriški mirovni načrt, ki predvideva pomembne koncesije s strani Kijeva. Zelenski je izrazil pripravljenost za konstruktivno in pošteno delo s Trumpom glede tega načrta. Govori se o Trumpovem načrtu s 28 točkami, ki ga bo Zelenski predvidoma kmalu obravnaval s Trumpom.