APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orban je ocenil, da bodo prihodnji tedni ključni za konec vojne v Ukrajini, glede na ameriški osnutek načrta za prekinitev spopadov. Predstavniki Evropske unije so poudarili, da o načrtu niso bili obveščeni in bodo o njem razpravljali na vrhu G20 v Južni Afriki.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

ZDA naj bi Ukrajini predstavile mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump in ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil željo po "dostojnem miru" in napovedal pogovore z ameriškim predsednikom. Moskva zaenkrat načrta ne komentira. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi ta načrt sprejela do Dneva zahvalnosti.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Reuters poroča, da so ZDA zagrozile Ukrajini z ustavitvijo dobave orožja in izmenjave obveščevalnih podatkov, če do 27. novembra ne podpiše mirovnega sporazuma, ki ga je pripravil Washington.

Kitajska in Japonska sta se zapletli v diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem posredovanju v primeru konflikta v Tajvanski ožini. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad tem, kar ocenjujejo kot nejasno stališče Japonske glede Tajvana, in opozorilo Tokio, da bo izkoriščanje tajvanskega vprašanja prineslo težave. Strokovnjaki menijo, da Peking s tem sporoča drugim državam, zlasti ZDA in njenim zaveznikom, kakšne so posledice vmešavanja v tajvansko vprašanje.

Kitajsko veleposlaništvo na Japonskem se je odzvalo na izjave japonske premierke Sanae Takaichi o "tajvanskem vprašanju", ki po mnenju Kitajske ogrožajo odnose med državama. Veleposlaništvo je na družbenem omrežju X objavilo dvojezično sporočilo, v katerem se sklicuje na člen 53 Ustanovne listine Združenih narodov, ki ustanovnim članicam ZN, kot so Kitajska, Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in ZDA, dovoljuje vojaško posredovanje proti državam, kot so Nemčija, Italija in Japonska, če te ponovno izvajajo agresivno politiko, brez odobritve Varnostnega sveta.

Evropa se odziva na domnevni načrt ZDA za Ukrajino, za katerega naj bi si Donald Trump prizadeval doseči hitro. Ukrajinsko veleposlaništvo pri ZN zavrača ključne točke načrta, ki ga je domnevno pripravila ameriška stran, in vztraja, da ne bo ozemeljskih koncesij ali opustitve prizadevanj za članstvo v Natu. Ukrajinski analitik je dejal, da je sporazum kapitulacija in da so to Putinove zahteve, zapisane v angleščini.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da Moskva ni bila obveščena o pripravljenosti Kijeva na pogajanja glede mirovnega načrta, ki ga je predlagal Donald Trump. Madžarski premier Viktor Orban pa je izrazil podporo novemu ameriškemu mirovnemu načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Indija se pripravlja na ponovni zagon zračnih tovornih storitev z Afganistanom. Uradnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta bila aktivirana zračna tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relaciji Kabul-Amritsar. Indija se v zadnjih mesecih očitno zbližuje s talibansko vlado v Afganistanu, saj je več visokih uradnikov iz Kabula obiskalo to južnoazijsko velesilo.

Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo IAEA označilo za protiransko in zagrozilo z neopredeljenimi povračilnimi ukrepi. Iran razmišlja o dodatnih protiukrepih proti resoluciji.

Vojni analitik je ocenil, da je predlagani ameriški mirovni načrt za Ukrajino kapitulacija in da so to pravzaprav Putinove zahteve, zapisane v angleščini. Poudaril je, da uradni tekst mirovnega sporazuma ne obstaja in da so pogovori brez dokumentov nesmiselni. Evropski voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije so se po telefonu pogovarjali z Zelenskim in mu zagotovili nadaljnjo podporo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je Iran zdaj bolj pripravljen kot kdaj koli prej, da odvrne morebitne izraelske agresije. Poudaril je, da je Iran okrepil svojo vojaško pripravljenost po nedavnem 12-dnevnem konfliktu, in dodal, da si Iran prizadeva za pravičen in uravnotežen dogovor.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Ruski veleposlanik v Pretoriji, Roman Ambarov, je sporočil, da bodo skupne pomorske vaje Rusije, Južne Afrike in Kitajske, imenovane Mosi 3, potekale v začetku januarja 2026. Preložitev je bila usklajena zaradi prekrivanja terminov s summitom G20 v Johannesburgu.

Evropske države bi morale sodelovati v procesu reševanja razmer v Ukrajini, interese EU pa bi lahko zastopale Francija, Nemčija in Velika Britanija, je za Izvestijo povedal anonimni diplomatski vir.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.