Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Sudanski premier Kamil Idris je v nedeljo uradno razglasil vrnitev vlade v prestolnico Kartum, s čimer se je končalo triletno obdobje delovanja iz Port Sudana. Selitev v začasno prestolnico je bila posledica silovitih spopadov med sudansko vojsko in silami za hitro podporo (RSF), ki so močno opustošili glavno mesto. Idris je ob vrnitvi Kartum označil za prestolnico upanja in napovedal obnovo osnovnih storitev, s poudarkom na zdravstvu, da bi omogočili varno vrnitev razseljenih državljanov. Premier je v svojem nagovoru pred zbrano množico leto 2026 razglasil za leto miru, kar temelji na novi nacionalni mirovni pobudi. Kljub trajajočemu konfliktu v nekaterih delih države je Idris izrazil optimizem glede vojaške zmage in zagotavljanja trajne stabilnosti. Poudaril je, da vrnitev državnih institucij v srce države simbolizira odpornost in odločenost za končanje državljanske vojne. Vrnitev v vojno razrušeni Kartum predstavlja pomemben politični premik, saj vlada s tem poskuša utrditi svojo legitimnost in nadzor nad ključnimi upravnimi središči. Medtem ko so obljube o izboljšanju storitev ambiciozne, ostajajo varnostni izzivi na terenu precejšni, saj infrastruktura mesta zahteva obsežno prenovo po letih neposrednih spopadov.

Sudanska vlada se leto dni po začetku oboroženega spopada, ki jo je prisilil v umik, vrača v glavno mesto Kartum. Sudanski premier Kamel Idris je v nedeljo uradno napovedal vrnitev vladnih institucij iz Port Sudana na vzhodu države, kamor so se preselile leta 2023 zaradi stopnjevanja nasilja. Idris je ob tem poudaril, da se v prestolnico vrača "vlada upanja", ki si bo prizadevala za stabilizacijo razmer. Napovedana vrnitev vlade predstavlja pomemben simbolni korak v državi, ki jo že dlje časa pretresajo spopadi med redno vojsko in paramilitarnimi silami. Premier je prebivalcem Kartuma obljubil vzpostavitev boljših javnih storitev in začetek obnove infrastrukture, ki je bila v preteklem letu močno poškodovana. Kljub optimističnim izjavam pa humanitarne organizacije opozarjajo, da varnostne razmere v nekaterih delih mesta ostajajo negotove. Premestitev sedeža oblasti nazaj v srce države naj bi olajšala upravljanje z državnimi viri in izboljšala koordinacijo humanitarne pomoči. Port Sudan je služil kot začasno upravno središče in glavno vozlišče za mednarodno pomoč, vendar je bila oddaljenost od osrednjih regij logistična ovira za učinkovito vladanje. Nadaljnji razvoj dogodkov bo odvisen od vzdržnosti premirja in sposobnosti vlade, da zagotovi osnovne pogoje za bivanje v razrušeni prestolnici.

Sirske demokratične sile (SDF) pod vodstvom Kurdov so se v nedeljo zjutraj dokončno umaknile iz mesta Alep, potem ko je bil dosežen dogovor o prekinitvi ognja ob mednarodnem posredovanju. Umik kurdskih enot sledi intenzivnim spopadom s sirsko vojsko, ki so v preteklih dneh povzročili precejšnje uničenje in razseljevanje civilnega prebivalstva v kurdskih četrtih. Sirske oblasti so ob tem sporočile, da so v mestu pridržale več sto Kurdov, kar povečuje napetosti glede varnosti preostalega prebivalstva. Mazloum Abdi, poveljnik sil SDF, je potrdil, da je bil umik izveden z namenom preprečitve nadaljnjih žrtev med civilisti in v skladu z mednarodnim načrtom za deeskalacijo. Po odhodu borcev so prebivalci kurdskih predelov začeli ocenjevati škodo na svojih domovih in kritični infrastrukturi, ki je bila tarča napadov med zadnjimi spopadi. Kljub uradnemu koncu vojaških operacij v mestu ostajajo razmere negotove zaradi napovedanih aretacij in morebitnih povračilnih ukrepov državnih sil. Dogajanje v Alepu predstavlja ključen premik v sarskem konfliktu, saj kurdske sile s tem umikom izgubljajo nadzor nad pomembnim urbanim središčem na severu države. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uspeh prekinitve ognja odvisen predvsem od spoštovanja človekovih pravic v zajetih kurdskih četrtih in nadaljnjega ravnanja sirskih varnostnih organov do civilistov. Trenutna situacija kaže na ponovno konsolidacijo oblasti režima v drugem največjem sirskem mestu.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Zadnje enote Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod vodstvom Kurdov so se v nedeljo dokončno umaknile iz sirskega mesta Alep, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah sklenjen dogovor o prekinitvi ognja. Umik kurdskih sil iz mesta sledi večdnevnim smrtonosnim spopadom, ki so pretresli regijo in dodatno destabilizirali severni del Sirije. Po navedbah državne televizije Ehbarija sporazum o prekinitvi ognja omogoča varno evakuacijo preostalih borcev, s čimer se končuje neposredna vojaška prisotnost SDF v tem strateško pomembnem mestu. Operacija umika se je začela po tem, ko so uporniške skupine, ki se borijo proti režimu Bašarja al Asada, v zadnjih dneh dosegle bliskovite ozemeljske pridobitve. Sirske demokratične sile so se v Alepu spopadale z različnimi frakcijami, kar je povzročilo hudo humanitarno stisko med lokalnim prebivalstvom. Sklenjeni dogovor naj bi vsaj začasno ustavil nasilje v samem mestu, vendar situacija v okolici ostaja negotova in podvržena nenehnim spremembam na terenu. Odhod kurdskih sil iz Alepa pomeni pomemben premik v razmerju moči na severu Sirije, kjer se prepletajo interesi številnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Medtem ko se sile SDF umikajo na območja pod svojo stalno kontrolo vzhodno od Evfrata, ostaja vprašanje prihodnje upravne in varnostne ureditve Alepa odprto. Dogajanje pozorno spremlja tudi mednarodna javnost, saj bi stopnjevanje konfliktov v Siriji lahko sprožilo nov val beguncev proti Evropi.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

V Mjanmarju se je v nedeljo nadaljeval drugi krog splošnih volitev, ki jih organizira vladajoča vojaška hunta. Glasovanje je potekalo v 100 okrajih po vsej državi, vključno z območji, kjer še vedno divjajo spopadi med vojsko in oboroženimi opozicijskimi skupinami. Volitve, ki so prve po petih letih, potekajo v treh fazah zaradi varnostne nestabilnosti; prva faza je bila izvedena 28. decembra lani, druga pa to nedeljo. Mednarodna skupnost z Združenimi narodi in zahodnimi državami na čelu je volitve označila za nelegitimne. Kritiki poudarjajo, da proces ni niti prost niti pravičen, saj so glavne opozicijske stranke prepovedane, njihovi voditelji, vključno z nobelovko Aung San Suu Kyi, pa ostajajo v zaporu. Nizka volilna udeležba v prvem krogu kaže na splošno nezaupanje javnosti v proces, ki ga hunta uporablja za utrditev svoje oblasti. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj so volišča odprli pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se državljanska vojna, ki se je razplamtela po vojaškem udaru leta 2021, le še stopnjuje. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da gre za vnaprej pripravljen scenarij hunte, s katerim želi vojska formalizirati svojo vladavino nad 51-milijonskim narodom sredi humanitarne in politične krize.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Sirska uprava za civilno letalstvo je do nadaljnjega ustavila ves zračni promet na mednarodnem letališču v Alepu zaradi stopnjevanja napadov oboroženih skupin, ki jih turški viri opredeljujejo kot pripadnike organizacij YPG in SDG. Odločitev o popolnem zaprtju letališča je bila sprejeta izključno zaradi zagotavljanja varnosti potnikov in letališkega osebja, saj se boji v okolici mesta stopnjujejo. Letališče bo po navedbah uradnih virov ostalo zaprto, dokler ne bo opravljena celovita tehnična in varnostna presoja stanja na terenu. Prekinitev letalskih operacij v drugem največjem sirskem mestu predstavlja resen udarec za humanitarno logistiko in civilne premike v regiji, ki jo že desetletja pretresa državljanska vojna. Trenutne razmere na območju ostajajo nepredvidljive, saj se varnostne sile spopadajo z uporniškimi skupinami, ki poskušajo izkoristiti nestabilnost za prevzem strateško pomembnih infrastrukturnih točk. Nadzor nad letališčem je ključen za oskrbo mesta in širše severne regije države. Sirska vlada je ob tem napovedala poostritev varnostnih ukrepov na vseh dostopnih poteh do letališča. Kljub prizadevanjem za stabilizacijo razmer tuje tiskovne agencije poročajo o silovitih spopadih v predmestjih Alepa, kar močno omejuje možnosti za hitro ponovno odprtje zračnega prostora nad severno Sirijo. Potnikom svetujejo, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov in se izogibajo nevarnim območjem.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

V jemenskem pristaniškem mestu Aden se je v soboto zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili podporo Južnemu prehodnemu svetu (STC), separatistični skupini pod pokroviteljstvom Združenih arabskih emiratov. Shod se je odvil sredi povečanih regionalnih napetosti in oboroženih spopadov s silami mednarodno priznane jemenske vlade, kar dodatno zapleta že tako negotove varnostne razmere v državi. Demonstracije so bile organizirane kot odgovor na nedavne trditve o morebitni razpustitvi skupine, kar pa so predstavniki STC ostro zanikali. Podporniki separatizma so s parado moči v svojem oporišču želeli poudariti svojo politično in vojaško težo v južnem Jemnu, kjer si že leta prizadevajo za ponovno vzpostavitev neodvisne države, ki je obstajala pred združitvijo leta 1990. Napetosti med STC in jemensko vlado, ki ju oba podpira koalicija pod vodstvom Savdske Arabije v boju proti uporniškim Hutijem, razkrivajo globoke notranje razkole znotraj protihutijskega tabora. Ta nestabilnost otežuje mirovna prizadevanja in humanitarno pomoč v regiji, ki jo pesti ena najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Po poročilih so kurdski borci zapustili Alep, kjer so potekali najhujši spopadi od konca sirske državljanske vojne.