Skupina sudanskih zdravnikov je sporočila, da je v taborišču za razseljene osebe v Darfurju zaradi podhranjenosti umrlo 13 otrok. Smrti so se zgodile sredi divjajoče državljanske vojne v Sudanu.

V Darfurju v Sudanu, kjer državljanska vojna ustvarja najhujšo humanitarno krizo na svetu, je prejšnji mesec v taborišču za razseljene osebe Lagawa v provinci Vzhodni Darfur zaradi podhranjenosti umrlo trinajst otrok. To tragično novico je sporočila skupina sudanskih zdravnikov.

Sirija se po nedavnih bojih na jugu države, kjer se nova vlada trudi ohraniti enotnost, nahaja pred ključnimi odločitvami. NZZ.ch poroča, da je vprašanje prihodnosti države negotovo. Medtem ko se načrtujejo volitve, ki po mnenju taz.de temeljijo na nedemokratičnih načelih in verjetno ne bodo prispevale k umiritvi razmer v državi, se postavlja vprašanje o stabilnosti in miru v Siriji.

Venâncio Mondlane, nekdanji predsedniški kandidat v Mozambiku, je ostro zavrnil trditve predsednika države, da so povolebne demonstracije, ki jih je sklical, povzročile večjo škodo kot '16-letna vojna', močnejši izraz za državljansko vojno v Mozambiku. Mondlane je kritiziral primerjavo in poudaril resnost dolgotrajnega konflikta.

Zadnje enote Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod vodstvom Kurdov so se v nedeljo dokončno umaknile iz sirskega mesta Alep, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah sklenjen dogovor o prekinitvi ognja. Umik kurdskih sil iz mesta sledi večdnevnim smrtonosnim spopadom, ki so pretresli regijo in dodatno destabilizirali severni del Sirije. Po navedbah državne televizije Ehbarija sporazum o prekinitvi ognja omogoča varno evakuacijo preostalih borcev, s čimer se končuje neposredna vojaška prisotnost SDF v tem strateško pomembnem mestu. Operacija umika se je začela po tem, ko so uporniške skupine, ki se borijo proti režimu Bašarja al Asada, v zadnjih dneh dosegle bliskovite ozemeljske pridobitve. Sirske demokratične sile so se v Alepu spopadale z različnimi frakcijami, kar je povzročilo hudo humanitarno stisko med lokalnim prebivalstvom. Sklenjeni dogovor naj bi vsaj začasno ustavil nasilje v samem mestu, vendar situacija v okolici ostaja negotova in podvržena nenehnim spremembam na terenu. Odhod kurdskih sil iz Alepa pomeni pomemben premik v razmerju moči na severu Sirije, kjer se prepletajo interesi številnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Medtem ko se sile SDF umikajo na območja pod svojo stalno kontrolo vzhodno od Evfrata, ostaja vprašanje prihodnje upravne in varnostne ureditve Alepa odprto. Dogajanje pozorno spremlja tudi mednarodna javnost, saj bi stopnjevanje konfliktov v Siriji lahko sprožilo nov val beguncev proti Evropi.

Sirski Druzi iščejo svoje bližnje in preštevajo mrtve po večdnevnih spopadih v južni provinci, ki so na ulicah pustili zakrvavljena trupla civilistov in izropane domove. Boji so ponovno izbruhnili in spomnili na dinamiko skoraj 14-letne državljanske vojne, saj so terjali na stotine življenj, vključno s civilisti, ter vpletli tako lokalne kot mednarodne akterje.

Sudan se je pred več kot dvema letoma pogreznil v državljansko vojno, kar je povzročilo obsežno humanitarno katastrofo. Konflikt je povzročil visoko število žrtev, milijone razseljenih ljudi in uničenje infrastrukture. Mednarodna skupnost se trudi pomagati pri lajšanju krize, vendar so razmere na terenu še vedno kritične.

Zgodovinar Andreas Rödder iz CDU je opozoril, da bi prepoved stranke AfD pomenila "varno pot v državljansko vojno". Razprava o kandidatki za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf je ponovno sprožila debato o morebitnem postopku prepovedi AfD, pri čemer Rödder poudarja velika tveganja, ki bi jih prinesla prepoved in s tem nastala levo-zelena hegemonija.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Mjanmarska vojaška vlada je Karensko narodno zvezo (KNU), pomembno etnično uporniško skupino, uradno označila za teroristično organizacijo. Ta poteza, ki je bila izvedena tik pred decembrskimi volitvami, dejansko prepoveduje vse dejavnosti, povezane s KNU, vključno s stiki tretjih oseb s to skupino. Ukrep za zatiranje KNU je bil sprejet v času, ko državo razdirajo državljanska vojna.

Ron Paul, ustanovitelj inštituta Ron Paul, je v svojem članku opozoril na ponovno zaostritev razmer v Siriji, kjer državljanska vojna ponovno zajema celotno državo. V zadnjih dneh je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Paul spominja na slogan 'Asad mora oditi', ki je bil razširjen pred približno 14 leti med 'arabsko pomladjo', ko so se promotorji sprememb zavzemali za liberalizacijo, vendar so razmere namesto tega pripeljale do obsežnega konflikta.

V Mjanmarju se je v nedeljo nadaljeval drugi krog splošnih volitev, ki jih organizira vladajoča vojaška hunta. Glasovanje je potekalo v 100 okrajih po vsej državi, vključno z območji, kjer še vedno divjajo spopadi med vojsko in oboroženimi opozicijskimi skupinami. Volitve, ki so prve po petih letih, potekajo v treh fazah zaradi varnostne nestabilnosti; prva faza je bila izvedena 28. decembra lani, druga pa to nedeljo. Mednarodna skupnost z Združenimi narodi in zahodnimi državami na čelu je volitve označila za nelegitimne. Kritiki poudarjajo, da proces ni niti prost niti pravičen, saj so glavne opozicijske stranke prepovedane, njihovi voditelji, vključno z nobelovko Aung San Suu Kyi, pa ostajajo v zaporu. Nizka volilna udeležba v prvem krogu kaže na splošno nezaupanje javnosti v proces, ki ga hunta uporablja za utrditev svoje oblasti. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj so volišča odprli pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se državljanska vojna, ki se je razplamtela po vojaškem udaru leta 2021, le še stopnjuje. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da gre za vnaprej pripravljen scenarij hunte, s katerim želi vojska formalizirati svojo vladavino nad 51-milijonskim narodom sredi humanitarne in politične krize.

Sirska uprava za civilno letalstvo je do nadaljnjega ustavila ves zračni promet na mednarodnem letališču v Alepu zaradi stopnjevanja napadov oboroženih skupin, ki jih turški viri opredeljujejo kot pripadnike organizacij YPG in SDG. Odločitev o popolnem zaprtju letališča je bila sprejeta izključno zaradi zagotavljanja varnosti potnikov in letališkega osebja, saj se boji v okolici mesta stopnjujejo. Letališče bo po navedbah uradnih virov ostalo zaprto, dokler ne bo opravljena celovita tehnična in varnostna presoja stanja na terenu. Prekinitev letalskih operacij v drugem največjem sirskem mestu predstavlja resen udarec za humanitarno logistiko in civilne premike v regiji, ki jo že desetletja pretresa državljanska vojna. Trenutne razmere na območju ostajajo nepredvidljive, saj se varnostne sile spopadajo z uporniškimi skupinami, ki poskušajo izkoristiti nestabilnost za prevzem strateško pomembnih infrastrukturnih točk. Nadzor nad letališčem je ključen za oskrbo mesta in širše severne regije države. Sirska vlada je ob tem napovedala poostritev varnostnih ukrepov na vseh dostopnih poteh do letališča. Kljub prizadevanjem za stabilizacijo razmer tuje tiskovne agencije poročajo o silovitih spopadih v predmestjih Alepa, kar močno omejuje možnosti za hitro ponovno odprtje zračnega prostora nad severno Sirijo. Potnikom svetujejo, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov in se izogibajo nevarnim območjem.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

V jemenskem pristaniškem mestu Aden se je v soboto zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili podporo Južnemu prehodnemu svetu (STC), separatistični skupini pod pokroviteljstvom Združenih arabskih emiratov. Shod se je odvil sredi povečanih regionalnih napetosti in oboroženih spopadov s silami mednarodno priznane jemenske vlade, kar dodatno zapleta že tako negotove varnostne razmere v državi. Demonstracije so bile organizirane kot odgovor na nedavne trditve o morebitni razpustitvi skupine, kar pa so predstavniki STC ostro zanikali. Podporniki separatizma so s parado moči v svojem oporišču želeli poudariti svojo politično in vojaško težo v južnem Jemnu, kjer si že leta prizadevajo za ponovno vzpostavitev neodvisne države, ki je obstajala pred združitvijo leta 1990. Napetosti med STC in jemensko vlado, ki ju oba podpira koalicija pod vodstvom Savdske Arabije v boju proti uporniškim Hutijem, razkrivajo globoke notranje razkole znotraj protihutijskega tabora. Ta nestabilnost otežuje mirovna prizadevanja in humanitarno pomoč v regiji, ki jo pesti ena najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Po poročilih so kurdski borci zapustili Alep, kjer so potekali najhujši spopadi od konca sirske državljanske vojne.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Sirijska vojska je danes sporočila, da je uspešno zaključila varnostno operacijo v četrti Šejk Maksud v drugem največjem sirskem mestu Alep. Po navedbah vojaških virov naj bi vladne sile s tem ponovno vzpostavile nadzor nad tem strateško pomembnim območjem, ki je bilo prizorišče spopadov. Kurdske oborožene sile, ki nadzorujejo omenjeno četrt in se spopadajo z vladno vojsko, so trditve Damaska nemudoma zanikale. Predstavniki kurdskih sil vztrajajo, da njihove enote še vedno ohranjajo polni nadzor nad Šejkom Maksudom in da poročila o umiku ne držijo. Situacija v Alepu ostaja napeta in nejasna, saj se poročila s terena med seboj izključujejo. Gre za del širšega stopnjevanja sovražnosti v regiji, kjer različne frakcije bijejo bitko za prevlado nad ključnimi mestnimi središči po letih relativnega zatišja.

Glavna jemenska separatistična organizacija Južni prehodni svet (STC) je v uradni izjavi odločno zanikala navedbe o svojem skorajšnjem razpustu. Demanti se je pojavil po tem, ko je eden izmed vidnih članov organizacije pred tem javno naznanil, da je bilo o razpustu že odločeno. To nasprotje v izjavah razkriva globoka notranja nesoglasja znotraj gibanja, ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela države. STC, ki uživa podporo določenih regionalnih sil, igra ključno vlogo v zapletenem jemenskem konfliktu in je del mednarodno priznane vladne koalicije. Trenutna zmeda glede prihodnosti organizacije nakazuje na resna trenja med različnimi frakcijami znotraj vodstva, kar bi lahko vplivalo na stabilnost v regiji in prihodnja pogajanja o miru. Politična nestabilnost znotraj STC dodatno otežuje že tako zahtevne razmere v Jemnu, kjer se prepletajo interesi različnih oboroženih skupin in tujih akterjev. Dogajanje kaže na krhkost političnih zavezništev na jugu države, kjer se vprašanje avtonomije in prihodnje ureditve Jemna pogosto lomi na interesih posameznih voditeljev.

Sirska vojska je v soboto razglasila zaključek varnostne operacije v Alepu in trdi, da je ponovno prevzela popoln nadzor nad mestom na severu države. Ta objava sledi večdnevnim silovitim spopadom med vladnimi silami in kurdskimi borci, zaradi katerih so oblasti v petek formalno razglasile prekinitev ognja. Kljub uradnim navedbam Damaska o stabilizaciji razmer kurdske sile odločno zanikajo, da bi vojska vstopila v strateško pomembno okrožje Šejk Masud ali ga zavzela. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj poročila s terena nakazujejo na nadaljevanje selektivnih napadov na kurdske položaje, kar ogroža krhek dogovor o premirju. Kurdske enote SDF opozarjajo, da sirska vojska izvaja ofenzivne akcije kljub dogovorjeni ustavitvi sovražnosti. Spopadi v Alepu predstavljajo novo zaostritev v dolgotrajnem sirskem konfliktu, kjer se interesi osrednje vlade in kurdske avtonomije pogosto silovito prekrižajo. Najnovejša zaostritev je neposredna posledica stopnjevanja napadov sirske vojske, ki so se začeli v začetku januarja kot povračilni ukrepi proti položajem organizacij PKK/YPG. Operacije so se z obrobja province hitro razširile v mestno središče Alepa, kar je privedlo do humanitarne krize v kurdskih četrtih in prisililo obe strani v pogajanja, ki pa, kot kažejo zadnji dogodki, niso prinesla trajnega miru.