Vlada Indonezije je izdala priporočila glede praznovanja 80. obletnice neodvisnosti države leta 2025. V skladu s temi smernicami naj bi se zastave Rdeče in Bele (Sang Saka Merah Putih) začele izobešati 1. avgusta. To je sprožilo vprašanja med prebivalstvom, kdaj točno naj bi začeli z obešanjem zastav za praznovanje.

Predsednica Republike Peru, Dina Boluarte Zegarra, je 29. julija vodila Veliko parado in civilno-vojaško povorko ob praznovanju 204. obletnice neodvisnosti Peruja. Njen prihod na dogodek je bil deležen mešanega odziva, saj so jo nekateri pozdravili z aplavzi, drugi pa z neodobravanjem, kar je zahtevalo stroge varnostne ukrepe. Med udeleženci parade je bila tudi izobraževalna ustanova Paola Frassinetti Fe y Alegría 45 iz Arequipe, ki je zastopala svojo regijo v Limi.

Srbska vlada je na seji sprejela predlog Ministrstva za delo, zaposlovanje, borčevska in socialna vprašanja, s katerim se v koledar državnih obeleževanj za leto 2026 uvrščajo datumi nacionalnega pomena, vključno z obletnicami bitke na Paštriku in pregona srbskih civilistov iz Zahodne Slavonije v hrvaški akciji "Bljesak".

Komisija II predstavniškega doma Indonezije je praznovanje 80. obletnice neodvisnosti države v Džakarti ocenila kot pričakovano, saj Džakarta pravno in normativno še vedno ohranja status glavnega mesta. Predsednik Komisije II, Rifqinizamy Karsayuda, je potrdil, da bo komisija poklicala Organ za glavno mesto Nusantara (OIKN) glede selitve prestolnice.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je poslal čestitko egiptovskemu predsedniku Abdelu Fattahu El-Sisiju, kar je potrdilo prejšnje poročilo o krepitvi odnosov med državama.

Venezuelanski urad za identifikacijo, migracije in tujce (Saime) je napovedal, da bo 24. julija prekinil storitve za javnost v vseh svojih pisarnah po državi. Ta odločitev je posledica praznovanja rojstnega dne Libertadorja Simóna Bolívarja, ki je državni praznik.

Predsednik srbske vlade Đuro Macut je izjavil, da je sprejetje sprememb Zakona o učbenikih zgodovinska odločitev in zmaga znanja za Srbijo. Njegova vlada se je prav tako odločila, da se bo 1. september obeleževal kot Dan neuvrščenih, kar po Macutovih besedah predstavlja velik korak k nadaljnjemu krepitvi samostojne in suverene politike Srbije.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitke predsedniku Arabske republike Egipt, Abdelu Fattahu El Sisiju, ob državnem prazniku njegove države.

Delegaciji Republike Srbske in Republike Srbije sta v Banjaluki položili vence k novozgrajenemu osrednjemu spomeniku borcem Vojske Republike Srbske, ki so padli med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Dogodek je potekal v okviru obeleževanja dneva Republike Srbske, ki ga praznujejo v tej entiteti Bosne in Hercegovine. V imenu Srbije sta venec položila minister za pravosodje Nenad Vujić in minister za kulturo Nikola Selaković, s čimer sta poudarila tesne vezi med Beogradom in Banjaluko. Spomenik, ki je postavljen v središču mesta, je posvečen pripadnikom nekdanje Vojske Republike Srbske, ki so izgubili življenje v obrambno-domovinski vojni. Slovesnost ob polaganju vencev predstavlja del širšega programa praznovanja, ki v regiji pogosto sproža različne politične odzive zaradi ustavnopravnega statusa praznika. Prisotnost visokih predstavnikov srbske vlade potrjuje politično podporo Srbije vodstvu Republike Srbske pri obeleževanju njihovih ključnih zgodovinskih dogodkov.

Vlada Srbije je pod vodstvom predsednika Đure Macuta sprejela odločitev, da se 1. september praznuje kot Dan neuvrščenih, kar je Macut označil za pomemben korak k nadaljnji krepitvi samostojne in suverene politike Srbije. Ta dan bo zaznamoval spomin na ustanovitev Gibanja neuvrščenih v Beogradu leta 1961. Omenjena sta tudi nova koledarja Paštrik in Bljesak, ki vključujeta ta praznik.

Malezijske medijske hiše, utusan.com.my in kosmo.com.my, poudarjajo pomen izobešanja nacionalne zastave Jalur Gemilang, ne le do 31. avgusta, ampak tudi v dneh pred tem. Čeprav se bliža avgust, mesec patriotizma, se zdi, da tradicija izobešanja zastave slabi. Mediji pozivajo k zgodnejšemu izobešanju in morebitni zamenjavi poškodovanih zastav z novimi, da se ohrani popolnost njihovega videza in barv, kar bo prispevalo k spodbujanju patriotizma med Malezijci.

V Banja Luki je potekala osrednja slovesnost ob dnevu Republike Srbske, ki je vključevala tradicionalni slovesni sprevod in versko obeležje. Praznovanje se je začelo s sveto arhijerejsko liturgijo v cerkvi Kristusa Odrešenika, ki jo je vodil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij ob spremstvu visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Dogodek predstavlja osrednji nacionalni praznik za srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kljub večletnim pravnim sporom glede njegove ustavnosti. Svečanega defileja in spremljajočih dogodkov so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske ter številni gostje iz Srbije. Med prisotnimi so bili srbski premier Đuro Macut in ministri srbske vlade, kar potrjuje tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Sprevod je vključeval različne enote policije in civilnega sektorja, kar naj bi simboliziralo enotnost in pripravljenost entitete na ohranjanje svoje avtonomije. Praznovanje 9. januarja ostaja vir napetosti v regiji, saj ga ustavno sodišče Bosne in Hercegovine šteje za neustavnega, ker naj bi diskriminiral nesrbsko prebivalstvo. Kljub temu so oblasti v Banja Luki ponovile, da bodo praznik še naprej obeleževale kot izraz volje srbskega naroda. Celotno dogajanje je spremljalo poostreno varovanje, slovesnost pa se je zaključila brez večjih incidentov.

Princ Moulay Rachid je v sredo, 30. julija, v Tetouanu predsedoval kosilu, ki ga je priredil vodja vlade. Dogodek je potekal ob praznovanju 26. obletnice prihoda kralja Mohameda VI. na prestol.

V Republiki Srbski so 9. januarja 2026 ponovno obeležili dan entitete, čeprav je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ta praznik že pred leti razglasilo za neustavnega. Osrednja proslava je potekala v Banja Luki, kjer je voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik poudaril, da je entiteta ustanovljena za večnost. Kritiki praznovanja opozarjajo, da datum 9. januar simbolizira začetek politike, ki je privedla do genocida in etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva med vojno v devetdesetih letih. Ustavno sodišče BiH je v svojih razsodbah izpostavilo, da je praznovanje na ta dan diskriminatorno do Bošnjakov in Hrvatov, saj sovpada s pravoslavnim verskim praznikom svetega Štefana in povzdiguje le eno izmed konstitutivnih etničnih skupin. Kljub jasnim sodnim prepovedim in opozorilom mednarodne skupnosti so oblasti v Republiki Srbski izvedle slovesnosti, ki vključujejo parade in politične govore, kar dodatno zaostruje politične napetosti v državi. Milorad Dodik je v svojem nagovoru ponovil retoriko o samostojnosti in neuničljivosti entitete, kar številni analitiki ocenjujejo kot neposreden napad na suverenost in ustavno ureditev Bosne in Hercegovine. Dogodek se vsako leto odvija ob strogih varnostnih ukrepih in v ozračju globokih nacionalnih delitev, ki še naprej ovirajo pot države v evroatlantske integracije.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je 21. junija poslal čestitko kralju Filipu Belgijskemu ob državnem prazniku Kraljevine. V sporočilih, ki sta jih objavila Azernews in AzVision.az, je poudarjeno, da je Aliyev izrazil svoje voščilo ob tej priložnosti.

V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.

Pianistka Rüya Taner bo nastopila na sprejemu ob 1. avgustu, dnevu družbenega odpora, ki bo potekal v Ankari. Sprejem bo gostila vojaška atašeja Severnega Cipra v dvorani Nilüfer Gazi Orduevi v Ankari. Tanerjeva je med drugim znana tudi po tem, da je avtorica in skladateljica 'Marša Mujahidov'.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je sporočil, da bo ponedeljek, 15. september 2025, razglašen za dodaten državni praznik. Ta odločitev je bila sprejeta v počastitev dneva Malezije in poudarja pomen enotnosti in posebnosti oblikovanja Malezije. Dodatni praznik je namenjen tudi spodbujanju bratstva in enotnosti med prebivalci.

Avtobusne in vlakovne storitve v Singapurju bodo na predvečer državnega praznika, 8. avgusta, podaljšane. Ukrep je namenjen olajšanju povratka domov za potnike, ki se udeležujejo praznovanj.

Premier Robert Golob je v poslanici ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini zapisal, da je to dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu, in da praznujemo, ker verjamemo, da lahko.