Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter predsednik evroskupine Kiriakos Pierrakakis se je v predsedniški palači v Atenah sestal s predsednikom republike Konstantinosom Tasulasom. Osrednja tema pogovorov so bila prizadevanja vlade za nadaljevanje gospodarskih reform, ki so podprte z že sprejetim proračunom za tekoče obdobje. Pierrakakis je izpostavil ambiciozen cilj, da bi se učinki gospodarske rasti do leta 2026 odrazili v izboljšanju življenjskega standarda vsakega gospodinjstva v državi. Predsednik Tasulas je ministru čestital ob začetku leta in poudaril pomen praktičnega izvajanja proračunskih načrtov, ki so zdaj uradno potrjeni. Srečanje je služilo kot platforma za potrditev usklajenosti med predsedstvom in finančnim ministrstvom glede strateških usmeritev države, ki se po dolgih letih krize usmerja k trajnostnemu razvoju. Minister je poudaril, da so strukturne reforme ključne za ohranitev zaupanja mednarodnih trgov in stabilnost evrskega območja. Dialog med visokima predstavnikoma države odraža stabilizacijo grškega političnega prostora, kjer so gospodarski kazalniki postali prioriteta državnega vrha. Vlada namerava s temi ukrepi okrepiti srednji razred in zmanjšati socialne razlike, ki so nastale v preteklem desetletju. Pierrakakis je srečanje sklenil z optimistično napovedjo o odpornosti grškega gospodarstva na zunanje pritiske.

Državna davčna služba Kirgizije je napovedala, da se bodo s 1. januarjem 2026 zvišale stopnje trošarin na alkoholne izdelke. Odločitev, ki jo je kabinet ministrov Kirgizije sprejel 18. decembra 2025, predvideva postopno zviševanje obdavčitve v obdobju od leta 2026 do leta 2029. Cilj ukrepa je dolgoročna prilagoditev davčne politike na področju alkoholnih pijač. V skladu z novimi predpisi bo trošarina na vodko s 1. januarjem 2026 znašala 200 somov na liter. Davčna uprava je ob tem pozvala vse davkoplačevalce in udeležence na trgu alkohola, naj te spremembe upoštevajo pri načrtovanju svojih gospodarskih dejavnosti in izpolnjevanju davčnih obveznosti. Ukrep bo neposredno vplival na maloprodajne cene žganih pijač in drugih alkoholnih izdelkov v državi. Postopno povečevanje trošarin se bo nadaljevalo vse do 1. januarja 2029, kar nakazuje na strateški pristop države k povečevanju proračunskih prihodkov in morebitnemu zmanjševanju porabe alkohola med prebivalstvom. Davčni organi poudarjajo pomembnost pravočasne seznanitve s spremembami, da bi se izognili morebitnim kršitvam ob prehodu na nov trošarinski režim.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je v oddaji Otázky Václava Moravce na Češki televiziji izjavila, da bo ohranitev letošnjega proračunskega primanjkljaja pod mejo 300 milijard čeških kron izjemno zahtevna naloga. Po njenih besedah so ministri v sedanji vladi že prejeli navodila za izvajanje varčevalnih ukrepov znotraj svojih resorjev, da bi zajezili naraščajočo javno porabo. Schillerová je s tem neposredno naslovila javnofinančne izzive, s katerimi se država spopada v trenutnem gospodarskem obdobju. Prvotni predlog proračuna, ki ga je pripravila vlada Petra Fiale, je predvideval primanjkljaj v višini 286 milijard kron, vendar je finančna ministrica poudarila, da ti izračuni niso odražali dejanskega stanja državnih financ. Zaradi razhajanj med načrtovanimi in dejanskimi odhodki bo morala vlada pod vodstvom gibanja ANO poiskati dodatne notranje rezerve in optimizirati proračunske postavke, da bi preprečila nadaljnje poglabljanje dolga. Napovedi o težavnem obvladovanju proračunske luknje sledijo objavi končnih podatkov za lansko leto, ko je proračunski primanjkljaj prav tako presegel prvotne načrte. Ministrica je ob tem izpostavila, da so varčevalni pritiski nujni za dolgoročno stabilnost čeških javnih financ, čeprav bo izvedba teh ukrepov v praksi naletela na številne politične in izvedbene ovire v različnih vladnih sektorjih.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Informatorka Rianne Letschert je v ponedeljek nadaljevala pogovore s predstavniki strank D66, CDA in VVD o oblikovanju nove nizozemske vladne koalicije. Ob začetku prvega delovnega tedna v novem letu je Letschertova poudarila, da bo prihajajoče obdobje odločilno za uspeh pogajanj. Stranke se trenutno osredotočajo na usklajevanje državnega proračuna, kar predstavlja eno ključnih točk razhajanj in hkrati osnovo za prihodnje sodelovanje. Poleg finančnih vprašanj informacijski proces vključuje tudi razpravo o morebitni širitvi koalicijskih pogovorov. Vodstva vpletenih strank morajo namreč oceniti, ali je v proces oblikovanja stabilne vlade potrebno vključiti še druge politične subjekte. Pogajanja potekajo v času, ko Nizozemska potrebuje trdno politično vodstvo za reševanje tekočih gospodarskih in družbenih izzivov, zato bo izid teh pogovorov vplival na politično stabilnost države v prihodnjem mandatu.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Predstavniki mest Tajpej, Novi Tajpej, Keelung in Taoyuan so za 12. januar 2026 sklicali nujni sestanek, na katerem so obravnavali grožnjo prekinitve subvencij za priljubljene mesečne vozovnice TPASS. Težave so nastale zaradi političnega zastoja v tajvanskem parlamentu, kjer opozicija blokira sprejetje osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Tajpejske mestne oblasti so sporočile, da trenutno uporabljajo preostala sredstva iz lanskega leta, ki pa bi lahko po nekaterih ocenah pošla že konec meseca, po bolj optimističnih napovedih svetnika Tseng Hsien-yinga pa bi ob potrditvi lokalnih sredstev sistem lahko deloval do marca. Župan Tajpeja Jiang Wan-an in predsednik mestnega sveta v Keelungu Tong Ziwei sta izrazila skrb za pravice delavcev in študentov, ki so odvisni od subvencioniranih prevozov. Mestne uprave vseh štirih vpletenih regij so poudarile nujnost tesnega sodelovanja, da bi preprečili izpad financiranja in zagotovili nemoteno delovanje javnega prometa kljub proračunski krizi na državni ravni. Situacija odraža širšo politično napetost v državi, kjer zakonodajna blokada neposredno vpliva na vsakodnevne storitve za državljane.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Člani odbora za finance v francoskem nacionalnem zboru so v soboto zavrnili odhodkovni del državnega proračuna za leto 2026. Odločitev poslancev pomeni, da se bo razprava o ključnem finančnem dokumentu v torek preselila v polno dvorano parlamenta, kjer bodo poslanci razpravljali o besedilu, ki ga je decembra lani že potrdil senat. Teoretično naj bi razprave trajale do 23. januarja, ko se izteče rok za sprejetje proračuna. Francoska vlada si še naprej prizadeva, da bi država proračun dobila pred koncem tekočega meseca, saj želi z njim znižati proračunski primanjkljaj pod mejo petih odstotkov bruto domačega proizvoda. Poleg javnofinančne konsolidacije načrtovani dokument predvideva tudi znatno povišanje sredstev za obrambne namene, kar ostaja ena izmed prednostnih nalog Pariza v trenutnih varnostnih razmerah. Zavrnitev v odboru za finance ne pomeni konca postopka, temveč dodatno zaostruje politično napetost med vlado in opozicijo v spodnjem domu parlamenta. Ker je bil odhodkovni del zavrnjen, bodo poslanci na plenarnem zasedanju ponovno obravnavali izvorno različico, ki jo je predlagala vlada oziroma jo je preoblikoval senat, kar odpira pot novim dopolnilom in morebitnim novim blokadam.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.