Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Nekdanji južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol se je v petek udeležil prvega sodnega naroka v okviru kazenskega postopka zaradi njegove spodletele razglasitve izrednega stanja decembra lani. Obtožnica mu med drugim očita oviranje uradnih oseb pri izvajanju nalog, konkretno pri poskusu izvršbe zapornega naloga proti njemu, ter vodenje upora proti ustavnemu redu države. Gre za prvi primer v sodobni zgodovini države, ko se nekdanji voditelj sooča s tako resnimi obtožbami glede spodkopavanja demokracije. Sodni postopek v Seulu spremlja izjemno zanimanje javnosti in poostreni varnostni ukrepi, saj dogodki z decembra še vedno globoko delijo južnokorejsko družbo. Tožilstvo trdi, da je Yoon z uporabo vojaške sile poskušal razpustiti parlament in utišati politično opozicijo, kar predstavlja neposreden napad na temelje republike. Yoonova obramba po drugi strani vztraja, da so bila njegova dejanja usmerjena v zaščito države pred domnevnimi notranjimi grožnjami. Če bo spoznan za krivega vstaje in poskusa državnega udara, nekdanjemu predsedniku grozi najstrožja možna kazen, vključno z dosmrtnim zaporom. Sodba v tem procesu bo postavila pomemben pravni precedens za prihodnost južnokorejske politike in vlogo predsedniških pooblastil v kriznih razmerah. Pričakuje se, da bo proces trajal več mesecev, saj namerava tožilstvo poklicati številne priče iz vojaških in vladnih krogov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na več kot dve uri trajajočem zaprtem pogovoru. Sestanek, ki se je odvil le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je bil osredotočen na politično prihodnost države po ameriškem posredovanju. Trump je po srečanju na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da mu je bilo srečanje v veliko čast, ter pohvalil njeno vlogo v krizi. Machado je po odhodu iz Bele hiše pred podporniki izrazila optimizem in poudarila, da opozicija računa na podporo predsednika Trumpa pri prizadevanjih za svobodo Venezuele. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in mednarodne pozornosti glede usode južnoameriške države, kjer se po padcu Madurovega režima vzpostavljajo nove politične strukture. Kljub podpori, ki jo je Trump izkazal opozicijski voditeljici, pa Bela hiša uradno še vedno vzdržuje stike z začasno predsednico Delcy Rodríguez. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da se Trumpovo mnenje o vlogi Maríe Corine Machado v prihodnosti Venezuele ni spremenilo, kar nakazuje na kompleksno diplomatsko igro med različnimi akterji v prehodnem obdobju. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Venezuele, saj neposredna podpora Machadojevi prinaša dodatno težo njenim zahtevam po vodenju države po odstranitvi Madura.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v četrtkovim nagovoru v parlamentu izjavila, da se država ne boji diplomatskega spopada z Združenimi državami Amerike. Izjava prihaja manj kot dva tedna po ameriški vojaški operaciji 3. januarja, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v zapor na ameriških tleh. Rodriguezova je v svojem govoru poudarila suverenost Venezuele in zahtevala spoštovanje za zaprtega Madura ter njegovo soprogo. Zagotovila je, da bo državo na mednarodnem prizorišču branila odločno in se ne bo podrejala zahtevam Washingtona, četudi bi morala osebno odpotovati v ameriško prestolnico na pogajanja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj nova oblast pod vodstvom Rodriguezove poskuša stabilizirati državo po dramatičnih dogodkih v začetku januarja. Mednarodna skupnost z zanimanjem opazuje, kako se bo razvijal odnos med Caracasom in Washingtonom po neposredni vojaški intervenciji in aretaciji nekdanjega voditelja.

Sodnik brazilskega vrhovnega sodišča Alexandre de Moraes je v četrtek odredil premestitev nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara iz prostorov zvezne policije v zaporski kompleks Papuda v prestolnici Brasilia. Odločitev o premestitvi sledi vrsti pravnih postopkov in omejitev, ki so bile nekdanjemu predsedniku naložene zaradi njegovih javnih nastopov in preteklih dejanj. Bolsonaro bo po novem nameščen v večji celici z zunanjim prostorom, kar predstavlja spremembo v pogojih njegovega pridržanja. Premestitev je bila odrejena po tem, ko je sodišče ugotovilo, da je nekdanji predsednik kršil predhodne sodne prepovedi, vključno z omejitvami glede objavljanja izjav v medijih in na družbenih omrežjih. Sodnik Moraes je v sodni odločbi poudaril, da so bili ti ukrepi nujni za zagotovitev spoštovanja pravosodnega reda. Bolsonaro se v domovini spopada z več obtožbami, med katerimi je najresnejša tista o domnevnem poskusu državnega udara po predsedniških volitvah. Selitev v zapor Papuda, ki velja za enega najbolj varovanih objektov v Braziliji, simbolizira zaostritev pravosodnega pritiska na nekdanjega voditelja. Čeprav so mu odobrili bivanje v celici z zunanjim dostopom, odločitev potrjuje odločenost brazilskega vrhovnega sodišča, da sankcionira kršitve omejitev, ki so mu bile naložene med trajajočimi preiskavami. Dogajanje v Braziliji še naprej močno deli tamkajšnjo javnost in vpliva na politično stabilnost države.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

Dve leti po vojaškem udaru v Nigru je odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum še vedno zaprt v predsedniški palači. Skupaj z ženo Hadizo je v izolaciji in nima stikov z odvetniki, družino ali podporniki. Oblast je prevzel njegov glavni telesni stražar.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki mu sodijo zaradi poskusa državnega udara, se je znašel pred grožnjo zapora. Sodišče mu je namreč prepovedalo uporabo družbenih omrežij in mu naložilo nošenje elektronske zapestnice, vendar naj bi to prepoved kršil z objavami. Zaradi neupoštevanja sodnega ukaza mu grozi zapor.

Demokracija je definirana kot politični sistem, v katerem so javne odločitve v domeni ljudstva in ne političnih strank. V tem kontekstu je Skwarzyński močno opozoril, da bi blokiranje prisege pomenilo poskus državnega udara. Poudarja, da mora mandat predsednika države izhajati iz demokratičnih volitev. Vsak poskus spremembe tega stanja bi po njegovih besedah pomenil prehod iz neposredne, predsedniško-parlamentarne demokracije v elekcijsko demokracijo, kjer bi bil poglavar države izbran s strani poslancev.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil obtožen poskusa državnega udara, je prekršil sodno prepoved uporabe družbenih omrežij, zaradi česar mu grozi aretacija. Brazilsko vrhovno sodišče je zahtevalo pojasnila od njegovih odvetnikov. Poleg tega je predsednik poslanske zbornice Hugo Motta preprečil, da bi skrajno desni poslanci počastili Bolsonara v instituciji.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.