Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

Dve leti po vojaškem udaru v Nigru je odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum še vedno zaprt v predsedniški palači. Skupaj z ženo Hadizo je v izolaciji in nima stikov z odvetniki, družino ali podporniki. Oblast je prevzel njegov glavni telesni stražar.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Sodišče v Seulu je nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola v petek obsodilo na pet let zaporne kazni zaradi njegove vloge pri neuspeli razglasitvi vojnega stanja konec leta 2024. To je prva razsodba v skupno osmih kazenskih postopkih, ki tečejo proti nekdanjemu voditelju države. Sodišče ga je spoznalo za krivega zlorabe oblasti in oviranja aretacij, kar je neposredno povezano z decembrskimi dogodki, ko je s poskusom uvedbe izrednih razmer ohromil državo. Obsodba predstavlja ključen trenutek v južnokorejski politiki, saj potrjuje odgovornost najvišjih državnih funkcionarjev za dejanja, ki ogrožajo demokratični red. Yoon Suk-yeol se je med procesom zagovarjal pred obtožbami o nezakonitem delovanju vojske in policije, vendar je sodišče presodilo, da so bili njegovi ukazi v nasprotju z ustavo. Proces so spremljali številni protesti in pozivi k pravičnosti, saj je vojno stanje sprožilo najhujšo politično krizo v državi v zadnjih desetletjih. Kljub tej prvi sodbi nekdanjega predsednika čakajo še drugi sodni postopki, ki vključujejo obtožbe o korupciji in drugih nepravilnostih med njegovim mandatom. Odločitev sodišča po mnenju pravnih strokovnjakov postavlja pomemben precedens za prihodnje primere, povezane z omejevanjem predsedniških pooblastil. Javnost v Južni Koreji ostaja razdeljena, vendar večina pozdravlja konec negotovosti, ki jo je prinesla afera z vojnim stanjem.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki mu sodijo zaradi poskusa državnega udara, se je znašel pred grožnjo zapora. Sodišče mu je namreč prepovedalo uporabo družbenih omrežij in mu naložilo nošenje elektronske zapestnice, vendar naj bi to prepoved kršil z objavami. Zaradi neupoštevanja sodnega ukaza mu grozi zapor.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da je med nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike, katere cilj je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, umrlo 83 ljudi. Po navedbah ministra, ki jih je podal v intervjuju za časnik Primicia, je med žrtvami 47 pripadnikov venezuelskih oboroženih sil in 32 drugih sodelavcev oziroma civilistov. Operacija, ki se je po trditvah Caracasa odvila 3. januarja, predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama. Obrambni minister je poudaril, da so bili ubiti "bratje po človečnosti" in vojaki, ki so branili suverenost države pred tujo agresijo. Venezuelska stran dogodek opisuje kot neposreden napad na državno vodstvo in kršitev mednarodnega prava. Ameriška stran se na navedbe o številu žrtev in podrobnostih operacije še ni uradno odzvala z izčrpnim poročilom, vendar dogodek v regiji sproža precejšnjo zaskrbljenost. Padrino López je izpostavil, da izguba 47 vojakov predstavlja velik udarec za venezuelsko vojsko, hkrati pa je potrdil odločenost režima, da se upre poskusom nasilne zamenjave oblasti.

Ugandske varnostne sile so v petek, manj kot 24 ur po zaprtju volišč na predsedniških volitvah, prisilno odpeljale vodilnega opozicijskega kandidata Bobija Wineja z njegovega doma. Po navedbah njegove stranke National Unity Platform so Wineja z vojaškim helikopterjem prepeljali na neznano lokacijo, medtem ko v državi še vedno velja popolna blokada svetovnega spleta. Incident se je zgodil v času pričakovanja uradnih rezultatov volitev, na katerih si dolgoletni predsednik Yoweri Museveni prizadeva podaljšati svojo skoraj štiridesetletno vladavino. Winejeva stranka je dogodek označila za ugrabitev, ki se je zgodila po volilnem dnevu, ki so ga zaznamovali nasilje in številne logistične težave. Vojska je vstopila na Winejevo posest in ga s silo prisilila v helikopter, kar stopnjuje napetosti v državi, kjer so opozicijski privrženci že pred volitvami opozarjali na nepravilnosti in represijo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je bila komunikacija znotraj države zaradi izklopa interneta močno otežena. Dogajanje predstavlja vrhunec napetih razmer v Ugandi, kjer se Museveni, ki je na oblasti od leta 1986, spopada z doslej najresnejšim izzivom svoje avtoritete. Bobi Wine, nekdanji glasbenik, ki je postal politik, je med volilno kampanjo mobiliziral predvsem mlajše generacije volivcev, kar je privedlo do ostrega odziva vladajočega režima in številnih aretacij opozicijskih aktivistov.

Demokracija je definirana kot politični sistem, v katerem so javne odločitve v domeni ljudstva in ne političnih strank. V tem kontekstu je Skwarzyński močno opozoril, da bi blokiranje prisege pomenilo poskus državnega udara. Poudarja, da mora mandat predsednika države izhajati iz demokratičnih volitev. Vsak poskus spremembe tega stanja bi po njegovih besedah pomenil prehod iz neposredne, predsedniško-parlamentarne demokracije v elekcijsko demokracijo, kjer bi bil poglavar države izbran s strani poslancev.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil obtožen poskusa državnega udara, je prekršil sodno prepoved uporabe družbenih omrežij, zaradi česar mu grozi aretacija. Brazilsko vrhovno sodišče je zahtevalo pojasnila od njegovih odvetnikov. Poleg tega je predsednik poslanske zbornice Hugo Motta preprečil, da bi skrajno desni poslanci počastili Bolsonara v instituciji.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.

Po poročilih je predsednik Andry Rajoelina zapustil Madagaskar po tednih protestov, ki jih je vodila mladina, in izgubi podpore v oboroženih silah. Odpotoval naj bi v nedeljo s francoskim vojaškim letalom. Elitna vojaška enota se je obrnila proti vladi, kar je nakazovalo državni udar.