Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Srbsko podjetje Transnafta Pančevo je objavilo javni razpis za gradnjo strateškega naftovoda, ki bo povezal srbsko mejo z Madžarsko. Projekt, ki zajema gradbena dela in strokovni nadzor na trasi od Madžarske do Novega Sada, je ključen del srbskih načrtov za diverzifikacijo poti za oskrbo z nafto. Po besedah pristojne ministrice za rudarstvo in energetiko Dubravke Đedović Handanović se bodo prva dela na terenu začela še v letošnjem letu. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, potekal pa bo od mejnega prehoda Horgoš do terminala v Novem Sadu. Projekt je nastal kot neposreden odgovor na energetske izzive in potrebo po večji varnosti pri dobavi energentov v regiji, saj bo Srbiji omogočil priključitev na ruski naftovod Družba preko madžarskega ozemlja. Rok za oddajo ponudb za izvedbo del je postavljen na 5. februar. Izvedba tega projekta bo zmanjšala odvisnost Srbije od jadranskega naftovoda Janaf, ki poteka preko Hrvaške, kar ima tudi geopolitične razsežnosti. Madžarska in Srbija sta se o projektu dogovorili že v letu 2022, zdajšnji razpis pa predstavlja prehod v operativno fazo gradnje, ki bo po pričakovanjih znatno spremenila energetsko pokrajino na Zahodnem Balkanu.

Berlinski župan Kai Wegner se je v deželnem parlamentu odzval na ostre kritike, ki so ga doletele zaradi njegovega ravnanja med obsežnim izpadom električne energije v prestolnici. Wegner je priznal, da bi moral javnost in poslance prej obvestiti o svoji odsotnosti, saj je med krizo približno eno uro igral tenis. S tem dejanjem je sprožil val negodovanja med politično opozicijo in javnostjo, ki mu očitata neustrezno upravljanje kriznih razmer. Župan je v svojem zagovoru izpostavil, da je bil sicer ves čas dosegljiv po telefonu in da je bil v stiku z vsemi ključnimi službami, vendar je v luči kasnejših dogodkov ocenil svojo potezo kot napačno. Poudaril je, da bi moral jasno komunicirati, da si je v tistem času vzel uro za šport, namesto da je to informacijo zamolčal. Njegovo priznanje prihaja v času, ko se berlinska uprava spopada z vprašanji o pripravljenosti na izredne dogodke v mestni infrastrukturi. Kritiki kljub opravičilu trdijo, da županova poteza kaže na pomanjkanje občutka za odgovornost v trenutkih, ko so bili tisoči meščanov brez elektrike. Wegner je sicer obljubil, da bo v prihodnje izboljšal transparentnost svojega delovanja in da bodo v mestni upravi opravili podrobno analizo odziva na izpad energije, da bi se v prihodnje izognili podobnim komunikacijskim zapletom.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je sporočila, da je od začetka ogrevalne sezone zabeležila 256 ruskih zračnih napadov na objekte energetske infrastrukture in sisteme za oskrbo s toploto. Preiskovalci trdijo, da ti napadi niso zgolj vojaške operacije, temveč kažejo jasne znake mednarodnih hudodelstev, natančneje zločinov proti človeštvu. Po navedbah SBU gre za sistematično uničevanje civilne infrastrukture, ki je ključna za preživetje prebivalstva v zimskih mesecih. Služba varnosti v svojem poročilu poudarja, da so bili ti napadi usmerjeni neposredno v ohromitev energetskega omrežja države, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Dokumentacija, ki so jo pripravili ukrajinski organi, vključuje dokaze o več sto zadetkih v transformatorske postaje, elektrarne in druge ključne točke distribucije električne energije. SBU te akcije interpretira kot namerna dejanja z namenom povzročitve trpljenja civilistov in uničenja ukrajinskega naroda. Zbrani dokazi bodo služili kot podlaga za mednarodne pravne postopke pred haaškim sodiščem. Ukrajinska stran vztraja, da obsežnost in sistematičnost teh operacij dokazujeta, da gre za načrtovano strategijo Moskve, ki želi s pomanjkanjem osnovnih virov vplivati na moralno stanje državljanov in povzročiti humanitarno katastrofo v državi.

Ukrajinska vojska je nadaljevala sistematične napade z droni na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadnji cilj naftna rafinerija Afipski v Krasnodarju na jugu Rusije, blizu Črnega morja. Ruske oblasti so poročale o manjšem požaru v rafineriji, ki je izbruhnil po strmoglavljenju drona na objekt.

Ukrajina je nadaljevala s sistematičnimi napadi z droni na rusko naftno industrijo, pri čemer je bila ponovno tarča rafinerija na jugu Rusije. Ruska protizračna obramba je sestrelila 128 dronov nad severnim, južnim, vzhodnim in osrednjim delom Ukrajine, vendar je bilo zabeleženih šestindvajset udarcev na devetih lokacijah.

Rusija je izvedla napade na vojaško in energetsko infrastrukturo v Ukrajini, pri čemer je uporabila visoko precizno orožje in drone. Medtem pa ukrajinska brigada Rubizh poroča, da Rusija nima težav s človeškimi viri in nadaljuje z ofenzivnimi operacijami, kljub nekaterim območjem, kjer so utrpeli znatne izgube in so zato začasno prekinili napade. To je potrdil Danylo Denysenko, vodja izvidnice divizije zračne obrambe brigade Rubizh.

V Avstriji, natančneje v zvezni deželi Gradiščanska, sta se začela graditi dva nova kmetijsko-fotovoltaična obrata v Parndorfu in Gattendorfu. Ta projekta omogočata dvojno rabo zemljišč – za proizvodnjo sončne energije in nadaljnjo kmetijsko rabo. Pričakuje se, da bosta oba obrata začela obratovati do konca leta 2025. Medtem v nemškem okrožju Weilheim-Schongau beležijo hitro rast proizvodnje sončne energije, ki se je v enem letu povečala za približno 25 odstotkov. Ta porast pa povzroča tudi težave, saj morajo nekatere naprave občasno izklapljati zaradi preobremenitve omrežja.

OMV Petrom in NewMed Energy Balkan, podružnica NewMed Energy, sta podpisala pogodbo za vrtalno ladjo za vrtanje dveh raziskovalnih vrtin na morju v bolgarskem Črnem morju, kar pomeni pomemben korak naprej pri iskanju nafte in plina v regiji. Vrtanje naj bi se začelo jeseni. Hkrati sta OMV Petrom in Romgaz začela z infrastrukturnimi naložbami v višini 750 milijonov evrov za projekt Neptun Deep, obsežen projekt pridobivanja zemeljskega plina v romunskem delu Črnega morja, potem ko sta pridobila ustrezno dovoljenje romunskega nacionalnega regulativnega organa za energijo (ANRE).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Odločitev je bila sprejeta po seriji silovitih ruskih zračnih napadov, ki so v zimskem času močno poškodovali energetske objekte po vsej državi in povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Izredne razmere bodo vladi omogočile hitrejše odločanje in lažje usmerjanje virov v nujna popravila ter zaščito preostalega omrežja. Ukrep je nujen za preprečitev popolnega razpada energetskega sistema, s katerim se spopadajo ukrajinske oblasti, saj nizke temperature dodatno obremenjujejo poškodovano infrastrukturo. Ukrajinski uradniki so ob napovedi poudarili, da so razmere resne, vendar pod nadzorom. Mednarodne partnerje so ponovno pozvali k dodatni pomoči pri dobavi opreme za popravilo omrežja in sistemov zračne obrambe, ki bi preprečili nadaljnje uničevanje energetske hrbtenice države.

Združeno kraljestvo je potrdilo končno investicijsko odločitev za jedrsko elektrarno Sizewell C v Suffolku, potem ko je energetski minister Ed Miliband podpisal odločitev za razvoj, ki naj bi po novem stala 38 milijard funtov (približno 43,8 milijarde evrov). To je skoraj dvakrat več od prvotnega proračuna projekta. Vlada je sklenila dogovor z skupino investitorjev za izgradnjo elektrarne, ki bo oskrbovala milijone gospodinjstev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo razglasil izredne razmere v državnem energetskem sektorju. Odločitev sledi zadnjim napadom z droni, ki so med drugim povzročili požar v šestnajstnadstropni stanovanjski stavbi v Kijevu. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj Rusija sistematično uničuje ukrajinske zmogljivosti za oskrbo z električno energijo in toploto. Hkrati je predsednik Zelenski napovedal obsežne spremembe v sistemu mobilizacije ukrajinskih oboroženih sil. Nalogo bo prevzel novi minister za obrambo Mychajlo Fedorov, ki se bo moral spopasti s pomanjkanjem vojaškega osebja in vprašanjem približno 200.000 dezerterjev. Ukrajina si prizadeva najti dva milijona novih rekrutov za okrepitev svojih vrst po skoraj štirih letih intenzivnih spopadov. Poleg kadrovskih reform se ukrajinsko vodstvo osredotoča na posodobitev tehnološke opreme vojske in izboljšanje zaščite zračnega prostora. Fedorov bo moral uvesti nov pristop k mobilizacijskim postopkom, da bi zagotovil dolgoročno obrambno sposobnost države, medtem ko se soočajo z nenehnimi pritiski na fronti in v zaledju.

Iran načrtuje izgradnjo tisoč sončnih elektrarn, vsaka z močjo treh megavatov, po vsej državi do konca marca 2026. Novico je potrdil Alireza Parandemotlag, uradnik iranske Organizacije za obnovljive viri energije. Cilj projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Ukrajinska mornarica je napadla ključni komunikacijski center ruske flote v Sevastopolu na Krimu. Po navedbah ukrajinskega generalštaba naj bi center koordiniral operacije ruske mornarice v Črnem morju. Napad predstavlja pomemben udarec za ruske komunikacijske zmogljivosti v regiji.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Ruske oblasti so v sredo uradno obtožile Ukrajino za napad z brezpilotnimi letalniki na tanker Matilda, ki je v grški lasti in pluje pod malteško zastavo v Črnem morju. Incident se je po navedbah ruskega ministrstva za obrambo zgodil v torek, ko je plovilo po zadetku oddalo klic na pomoč. Gre za najnovejši v nizu napadov na energetsko in pomorsko infrastrukturo v regiji, ki postaja vse bolj nestabilna zaradi stopnjevanja sovražnosti med državama. Hkrati so se na bojišču v Ukrajini pojavila poročila o uporabi novega tipa ruskih dronov, ki imajo aerodinamično obliko rakete in naj bi bili po navedbah nekaterih virov precej nevarnejši od predhodnikov. Ruska stran s temi napadi nadaljuje strategijo pritiska na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti, medtem ko Kijev s svojo floto dronov vse pogosteje cilja na ruske naftne zmogljivosti in ladje, ki plujejo v črnomorskih vodah. Napetosti v regiji Črnega morja se stopnjujejo že več mesecev, pri čemer so civilna plovila, zlasti tista, ki prevažajo energetske surovine, postala pogosta tarča. Ruska tiskovna agencija Kommersant poroča, da so takšni incidenti del širšega prizadevanja Ukrajine za motenje ruskih izvoznih poti, medtem ko Moskva z novimi tehnologijami brezpilotnih letalnikov poskuša pridobiti odločilno prednost na fronti. Nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo spopadov v tem pomembnem pomorskem koridorju.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta dva ukrajinska brezpilotna letalnika v soboto, 13. januarja, napadla tanker Matilda, ki pluje pod malteško zastavo. Incident se je zgodil v Črnem morju, približno 100 kilometrov od ruskega mesta Anapa. Plovilo je ob 10.15 po moskovskem času oddalo signal za pomoč po mednarodnem kanalu za varnost in stiske na morju. Po navedbah ministrstva sta bila v napad vključena dva udarna drona ukrajinskih oboroženih sil. Kazahstansko ministrstvo za energetiko je ob tem sporočilo, da se je napad zgodil v bližini pomorskega terminala Konzorcija kaspijskega naftovoda (CPC), vendar tanker kljub napadu ni utrpel resnih poškodb trupa in ostaja sposoben za plovbo. Poročila ruskih oblasti kažejo na stopnjevanje ukrajinskih napadov na pomorsko infrastrukturo in komercialni promet, ki ga Rusija uporablja za izvoz energentov. Kljub napadu večje okoljske škode ali žrtev niso zabeležili, ladja pa nadaljuje svojo pot pod nadzorom pristojnih služb.

Ukrajinske oborožene sile so v nedeljo, 14. januarja, izvedle raketni napad na energetsko infrastrukturo v ruski Brjanski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje pri oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Bogomaza je brez oskrbe z elektriko ostalo več kot 70.000 prebivalcev. Napad je bil usmerjen na objekte komunalne in energetske mreže, ki so ključni za delovanje regije. Poškodovana sta bila dva ključna energetska objekta, in sicer termoelektrarna Klincovska ter razdelilna postaja Najtopovičskaja. Guverner Bogomaz je dejanje označil za nameren napad na civilno infrastrukturo. Interventne ekipe so bile nemudoma napotene na teren, da bi odpravile poškodbe in vzpostavile ponovno oskrbo z energijo, vendar so razmere zaradi obsega poškodb ostale resne skozi ves dan. Incident predstavlja enega večjih vplivov na energetsko stabilnost ruskih obmejnih regij v zadnjem času. Ruske oblasti poročajo o naraščajočem številu napadov na infrastrukturo, medtem ko se vojaški spopadi med državama nadaljujejo. Informacije o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj niso bile potrjene, materialna škoda na objektih pa je po prvih ocenah precejšnja.

Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.