Več tisoč ljudi se je v Londonu, Parizu in Carigradu zbralo na solidarnostnih shodih v podporo protestnikom v Iranu, ki se od konca lanskega decembra spopadajo z nasilnim zatiranjem s strani državnih varnostnih sil. V Londonu so se demonstracije pričele pred iranskim veleposlaništvom in se kasneje preselile pred rezidenco britanskega predsednika vlade na Downing Streetu, kjer so zbrani izražali nasprotovanje islamski republiki. Protestno gibanje, ki so ga 28. decembra v Teheranu sprožili trgovci zaradi visokih življenjskih stroškov in padca vrednosti domače valute, se je hitro razširilo v številna druga mesta po državi. Demonstranti zdaj odkrito pozivajo h koncu političnega sistema, ki je bil v Iranu vzpostavljen po revoluciji leta 1979, ter zahtevajo korenite družbene in politične spremembe. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so iranske oblasti na nemire odgovorile s silo, kar je povzročilo žrtve med civilisti. Shodi v evropskih prestolnicah služijo kot sredstvo za osveščanje o kršitvah človekovih pravic in kot oblika pritiska na zahodne vlade, da zavzamejo ostrejše stališče do dejanj teheranskega režima.

Po poročanju neprofitnih organizacij je bilo v Iranu ubitih najmanj 538 ljudi, več kot 10.000 pa aretiranih, medtem ko so iranske oblasti opozorile ZDA pred morebitnim posredovanjem. Trump je resno razmišljal o vojaškem posredovanju, vendar možnost vstopa kopenskih sil ni bila obravnavana. Iranske oblasti so ZDA opozorile, da bo v primeru ameriške intervencije prišlo do povračilnih ukrepov.

V več kanadskih mestih, vključno z Montrealom in Torontom, so v soboto potekali množični protesti v znak solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki se že skoraj dva tedna upira teokratskemu režimu v Teheranu. Demonstranti so zahtevali padec islamske republike in vrnitev Reze Pahlavija, sina nekdanjega iranskega šaha, medtem ko so poročila iz Irana opozarjala na popolno blokado spleta in nasilno zatiranje protestnikov s strani oblasti. Upor v Iranu se je sprva začel zaradi globoke gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti domače valute, vendar se je hitro sprevrgel v vsesplošen upor proti političnemu vodstvu mullahov. Kanadski protestniki so opozarjali na strah pred krvavim obračunom z demonstranti v domovini, kjer režim s silo poskuša zadušiti glas ljudstva. Shodi v Kanadi so del širšega vala globalnih protestov, ki so sledili stopnjevanju napetosti v Iranu. V Montrealu so se množice zbrale na ulici Sainte-Catherine, od koder so sporočali, da mednarodna skupnost ne sme ostati nema ob kršitvah človekovih pravic in gospodarskem zlomu, ki pesti iranske državljane.

Iranski teokratski režim je v četrtek zvečer prekinil vse internetne in telefonske povezave ter s tem 85 milijonov prebivalcev odrezal od preostalega sveta. Drastična poteza oblasti sledi stopnjevanju vsesplošnih protestov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute, a so se hitro sprevrgli v upor proti državni ureditvi. Z blokado komunikacij želi vlada v Teheranu preprečiti deljenje posnetkov demonstracij in omejiti organizacijo novih zbiranj na ulicah. Motnje v delovanju omrežij so tokrat prizadele tudi satelitski sistem Starlink, ki so ga protestniki v preteklosti uporabljali za obhajanje cenzure. Iranske službe naj bi namerno motile signale GPS, ki jih sprejemniki Starlink potrebujejo za vzpostavitev povezave z nizkoorbitalnimi sateliti. Zaradi informacijskega mrka so v tujini živeči Iranci ostali brez kakršnega koli stika s svojimi sorodniki v domovini, kar povzroča precejšen preplah v diaspori. Sistematično onemogočanje komunikacij odraža ustaljen vzorec delovanja iranskih oblasti v kriznih razmerah. Podobne metode so bile uporabljene že med preteklimi nemiri, vendar najnovejše poročila nakazujejo na eno najobsežnejših prekinitev povezav do zdaj. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da informacijska blokada pogosto služi kot predpriprava na ostrejše ukrepanje varnostnih sil proti civilnemu prebivalstvu.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Iranske varnostne službe so v več provincah pridržale več kot 100 domnevnih vodij nedavnih nemirov, ki so državo zajeli po stopnjevanju gospodarskih težav. Po poročanju lokalnih oblasti v provinci Lorestan so varnostne sile v sodelovanju z obveščevalnimi in vojaškimi organi identificirale ključne akterje, ki naj bi ekonomske proteste spreminjali v nasilne izgrede. Državna policija trdi, da so aretirani delovali v koordinaciji s tujimi interesi, kar naj bi potrdile tekoče preiskave. Iranska vojska je v uradni izjavi opozorila na domnevno vpletenost tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, ki naj bi načrtno spodbujale nestabilnost v državi. Vojska je državljane pozvala k previdnosti pred tujimi zarotami in obljubila, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zaščitila nacionalno varnost ter ustavni red. Seniorni predstavniki režima so poudarili, da so miroljubni protesti zaradi gospodarskih razmer legitimni, dokler jih ne zlorabijo zunanje sile za povzročanje javnega nereda. Najnovejši val aretacij sledi obdobju intenzivnih protivladnih demonstracij, ki so se iz mestnih središč razširile tudi na podeželje. Medtem ko oblasti poudarjajo varnostni vidik in boj proti terorizmu, mednarodne nevladne organizacije opozarjajo na morebitne kršitve človekovih pravic in zatiranje svobode govora. Situacija v Iranu ostaja napeta, saj režim še naprej vztraja pri tezi o zunanji agresiji kot glavnem viru domačih nemirov.

Iranska vojska je napovedala odločno obrambo državne infrastrukture in javne lastnine, medtem ko se protivladni protesti po državi širijo že štirinajsti zaporedni dan. Vodstvo iranskih oboroženih sil je obtožilo Izrael in Združene države Amerike, da neposredno spodbujata nemire ter usmerjata »teroristične skupine« z namenom destabilizacije islamske republike. Iranski uradniki so hkrati izdali opozorilo, da bodo ameriška vojaška oporišča v regiji in Izrael postali legitimne tarče napadov, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje v podporo protestnikom. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je iransko vodstvo posvaril pred uporabo smrtonosne sile proti civilistom in nakazal pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu. Zaradi teh groženj je Izrael dvignil stopnjo pripravljenosti svoje vojske, saj tamkajšnji varnostni organi ocenjujejo, da bi morebitni ameriški zračni napadi na Iran lahko sprožili povračilne ukrepe Teherana proti judovski državi. Medtem ko Tel Aviv uradno spremlja dogajanje kot notranjo zadevo Irana, je premier Benjamin Netanjahu izrazil podporo protestnikom v njihovem boju za svobodo. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj so oblasti zaradi protestov, ki jih poganja gospodarska kriza in padec vrednosti valute, skoraj popolnoma onemogočile dostop do spleta in telefonskih omrežij. Po navedbah aktivistov je število smrtnih žrtev od začetka nemirov naraslo na več kot 460, varnostne sile pa stopnjujejo pritisk v mestih, kot je Teheran. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje dogajanje, saj bi neposreden vojaški spopad med ZDA in Iranom lahko povzročil obsežno regionalno vojno s težkimi posledicami za svetovno gospodarstvo.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupnih poročilih podala mračno oceno kubanskega gospodarskega in političnega položaja, vendar hkrati ni potrdila predvidevanj predsednika Donalda Trumpa o skorajšnjem padcu tamkajšnjega režima. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z vsebino ocen, obveščevalci kljub hudi krizi ne vidijo neposrednih dokazov, da bi bila država na robu političnega zloma, kot je to namigoval predsednik Združenih držav Amerike po nedavnih vojaških dogodkih v Venezueli. Analize poudarjajo, da Kuba trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin in energetske nestabilnosti, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Kljub temu obveščevalna skupnost podaja mešane poglede na stabilnost vlade v Havani, saj režim ohranja močan nadzor nad varnostnimi silami in državnimi institucijami. To neskladje med uradno retoriko Bele hiše in ugotovitvami obveščevalcev nakazuje na kompleksnost zunanjepolitičnih izzivov v karibski regiji. Dokumenti še razkrivajo, da so razmere na Kubi tesno povezane z dogajanjem v Venezueli, ki je bila dolga leta ključna zaveznica in dobaviteljica nafte. Čeprav Trumpova administracija pritiska na Havano s ciljem spodbuditi demokratične spremembe, strokovnjaki opozarjajo, da zgolj gospodarski pritisk morda ne bo zadostoval za hitro zamenjavo oblasti, dokler vojska ostaja zvesta vodstvu države.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

V Iranu so se po vsej državi razširili množični protivladni protesti, ki jih spremlja skoraj popolna blokada svetovnega spleta. Iranske oblasti so dostop do interneta omejile na vsega tri odstotke običajne ravni, da bi preprečile organizacijo novih shodov in omejile pretok informacij o nasilnem zatiranju demonstracij. Kljub drastičnim ukrepom in grožnjam režima z uporabo sile se protesti nadaljujejo že drugi teden, pri čemer so zajeli več kot 170 lokacij v 25 provincah. Demonstranti na ulicah izražajo nezadovoljstvo nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami in teokratsko ureditvijo države. Aktivisti in opazovalci, med njimi organizacija Netblocks, opozarjajo, da je spletna zatemnitev, ki traja že več kot 60 ur, ena najstrožjih v zgodovini države. Takšna izolacija države povečuje strah pred stopnjevanjem nasilja varnostnih sil, saj je poročanje o žrtvah in kršitvah človekovih pravic v času informacijskega mrka močno oteženo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj režim v Teheranu uporablja t. i. železno pest za utišanje opozicije. Protesti so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in padca vrednosti nacionalne valute, a so hitro prerasli v širši upor proti političnemu vrhu. Kljub odrezanosti od sveta so se protestniki ponoči ponovno zbrali v večjih mestih, kar kaže na globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo prebivalstva.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je odzval na protivladne proteste v Teheranu in izrazil pripravljenost na dialog s protestniki. Demonstracije, ki so jih sprožili predvsem trgovci v središču prestolnice, so posledica globoke gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial. Pezeškian je v uradnem nagovoru pokazal določeno mero razumevanja za nezadovoljstvo državljanov in napovedal pogovore s političnimi odločevalci za reševanje nastale situacije. Kljub predsednikovi spravni drži ostaja nejasno, ali so protestniki pripravljeni na pogajanja z oblastmi, ki jih krivijo za dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Gospodarske razmere v Iranu so se v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar je povzročilo visoko inflacijo in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Trenutni protesti predstavljajo enega prvih večjih preizkusov za Pezeškianovo administracijo pri obvladovanju notranjepolitičnih napetosti, ki izvirajo iz finančne nestabilnosti države.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.