Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

V več iranskih mestih so v ponedeljek potekali organizirani pro-vladni shodi, s katerimi so podporniki teokratskega režima odgovorili na šestnajst dni trajajoče protivladne demonstracije. Protestni val, ki ga poganjajo predvsem vse slabše gospodarske razmere in visoka inflacija, se je kljub stopnjevanju vladnih ukrepov in omejevanju svobode gibanja razširil po celotni državi. Iranski poslanec je v torek javno opozoril vlado, da se bo država srečala s še obsežnejšimi nemiri, če oblasti ne bodo nemudoma obravnavale pritožb prebivalstva glede življenjskih stroškov in političnih omejitev. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v zatiranju protestov v zadnjih dveh tednih umrlo več sto ljudi, več tisoč pa jih je bilo aretiranih. Kljub aretacijam in nasilju varnostnih sil pa protestniki še naprej izzivajo legitimnost klerikalnega vodstva. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Analitiki ocenjujejo, da poskusi oblasti, da bi z organiziranimi pro-vladnimi zborovanji ustvarili vtis enotnosti, ne bodo umirili nezadovoljstva tistih, ki zahtevajo korenite politične in gospodarske spremembe.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskega zloma in padca vrednosti valute, sprevrgli v vsesplošen upor proti islamski republiki, pri čemer so varnostne sile po poročilih pobile že več tisoč ljudi. Raziskave javnega mnenja kažejo, da so Iranci enotni v zahtevi po koncu teokratskega režima, čeprav ostaja prihodnja politična ureditev države nejasna. Protestniki v več kot 100 mestih izražajo pripravljenost na visoke žrtve v zameno za korenite politične spremembe. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril na ostre ukrepe, če bodo nadaljevale z usmrtitvami demonstrantov. Razmere v državi so kritične, saj režim na nemire odgovarja s sistemskim nasiljem in omejevanjem komunikacij, medtem ko prebivalstvo vztraja pri zahtevah po zamenjavi oblasti. Gospodarska kriza, ki je sprožila prve upore, se medtem le še poglablja. Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo od revolucije leta 1979 dalje. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o množičnih ubitih, hkrati pa se krepi diplomatski pritisk na Teheran. Kljub brutalnemu zatiranju se obseg protestov ne zmanjšuje, kar nakazuje na globoko sistemsko krizo legitimnosti trenutnih oblasti.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Gospodarstvo na Avstrijskem Koroškem je v letu 2025 že tretje leto zapored zaznalo rekordno število stečajev podjetij, kažejo podatki Alpskega združenja upnikov (AKV). Skupno je v lanskem letu plačilno nesposobnost razglasilo 375 podjetij, kar predstavlja 0,54-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Kljub temu da je rast v primerjavi s prejšnjim letom minimalna, raven ostaja zgodovinsko visoka, kar kaže na dolgotrajno gospodarsko nestabilnost v regiji. Poleg korporativnega sektorja so v porastu tudi osebni stečaji, katerih število se je povečalo za več kot štiri odstotke. Strokovnjaki združenja AKV opozarjajo, da se razmere kljub stabilizaciji na določenih področjih ne izboljšujejo, saj se regija spopada z naraščajočo brezposelnostjo, ki dodatno obremenjuje finančno stanje posameznikov. Zanimivo je, da je število zasebnih stečajev ostalo razmeroma stabilno glede na oster porast brezposelnosti, vendar trendi še vedno kažejo navzgor. Napovedi za letošnje leto ostajajo pesimistične, saj zaščitniki upnikov ne pričakujejo umiritve razmer na trgu. Nadaljevanje trenda visokega števila stečajev nakazuje na globlje strukturne težave v koroškem gospodarstvu, ki bi lahko vplivale tudi na čezmejno sodelovanje in dobavne verige. Alpsko združenje upnikov bo še naprej pozorno spremljalo likvidnost podjetij v tej zvezni deželi.

V Iranu se že tretji teden nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so se razširili po celotni državi zaradi poglabljanja gospodarskih težav in strmoglavega padca vrednosti iranskega riala. Iranski ekonomisti opozarjajo, da nasilno zatiranje demonstracij s strani režima ne bo rešilo temeljne finančne krize, ki pretresa državo. Protestniki zahtevajo sistemske spremembe, medtem ko se teokratski vrh spopada z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva. Analitiki poudarjajo, da so leta zahodnih sankcij, uvedenih zaradi iranskega jedrskega programa, v kombinaciji s sistemsko korupcijo in državnim finančnim nesmotrnim upravljanjem, močno oslabila domače gospodarstvo. Padec kupne moči in visoka inflacija sta potisnila velik del prebivalstva na rob preživetja, kar je povzročilo preobrazbo prvotno ekonomskih pritožb v vsesplošen upor proti vladajočemu režimu. Situacija v državi ostaja napeta, saj demonstracije kljub represivnim ukrepom ne pojenjajo. Strokovnjaki ocenjujejo, da režim nima ustreznih orodij za stabilizacijo gospodarstva brez korenitih zunanjepolitičnih premikov ali notranjih reform, kar dodatno podpihuje negotovost in možnost nadaljnjih nemirov.

Iranske varnostne sile so med najnovejšim valom protivladnih protestov ubile več kot 500 ljudi, medtem ko Združeni narodi poročajo o naraščajočem nasilju in tisočih aretacijah. Visoki komisar ZN za človekove pravice je izrazil zgroženost nad dejanji režima, ki mirne protestnike označuje za teroriste, da bi upravičil uporabo smrtonosne sile. Med žrtvami sta bila po navedbah nevladnih organizacij tudi nogometni sodnik in študent, kar kaže na vsesplošno naravo represije, ki je zajela državo. Gre za najobsežnejši val protestov v Iranu od leta 2009, ki se je kljub blokadi spleta in brutalnim odzivom policije razširil po celotni državi. Aktivisti in mednarodne organizacije opozarjajo na humanitarno krizo in zahtevajo takojšnjo ustavitev pobojev. Razmere ostajajo kritične, saj režim v Teheranu ne kaže znakov pripravljenosti na dialog, temveč stopnjuje uporabo vojaških in policijskih enot na ulicah večjih mest. Združeni narodi so poudarili, da je pobijanje mirnih demonstrantov nesprejemljivo in pozvali k neodvisni preiskavi kršitev človekovih pravic. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje nestabilnosti v Iranu lahko imelo širše posledice za varnost na Bližnjem vzhodu in svetovne energetske trge.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je odzval na protivladne proteste v Teheranu in izrazil pripravljenost na dialog s protestniki. Demonstracije, ki so jih sprožili predvsem trgovci v središču prestolnice, so posledica globoke gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial. Pezeškian je v uradnem nagovoru pokazal določeno mero razumevanja za nezadovoljstvo državljanov in napovedal pogovore s političnimi odločevalci za reševanje nastale situacije. Kljub predsednikovi spravni drži ostaja nejasno, ali so protestniki pripravljeni na pogajanja z oblastmi, ki jih krivijo za dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Gospodarske razmere v Iranu so se v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar je povzročilo visoko inflacijo in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Trenutni protesti predstavljajo enega prvih večjih preizkusov za Pezeškianovo administracijo pri obvladovanju notranjepolitičnih napetosti, ki izvirajo iz finančne nestabilnosti države.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.