Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je napovedal, da bo Ukrajina s partnerskimi državami delila svoje bogate izkušnje pri obrambi pred hibridnimi grožnjami in kibernetskimi napadi Rusije. Cilj je okrepiti skupno varnost in odpornost. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba poročala, da Rusija sistematično in obsežno stopnjuje subverzivne dejavnosti proti kritični infrastrukturi v Evropi, vključno z energetiko, prometom in komunikacijami. Dokumentiranih je bilo več kot 200 incidentov sabotaž, dezinformacij, kibernetskih napadov in motenj GPS-a.

Danska policija je sporočila, da so v četrtek zvečer za kratek čas zaprli letališče Aalborg na severu Danske, ker so v njegovi okolici opazili drone. Premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je bila Danska v zadnjih dneh žrtev hibridnih napadov in dodala, da ena država ogroža varnost Evrope, pri tem pa je imela v mislih Rusijo.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Komisija za tuje vplive in hibridne grožnje azerbajdžanskega parlamenta je izdala izjavo glede nadaljnjih informacijskih kampanj, ki ciljajo na državo. Komisija je opozorila na širjenje dezinformacij in poudarila potrebo po preprečevanju takšnih aktivnosti.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Danski ministri so izjavili, da so nedavni incidenti z neidentificiranimi droni v danskem zračnem prostoru delo profesionalne stranke, namenjeni pa so sejanju strahu. Minister za pravosodje Peter Hummelgaard je dejal, da so ti 'hibridni napadi' sistematični, medtem ko je minister za obrambo Troels Lund Poulsen dodal, da so nedvomno delo strokovnjakov.

Več danskih letališč je bilo ohromljenih zaradi opažanj dronov. Najprej je bil prizadet kopenhagenski aerodrom, nato pa so drone opazili nad več drugimi letališči, vključno z letališčem Aalborg, ki so ga začasno zaprli. Danska vlada sumi, da gre za načrtno provokacijo Rusije, medtem ko policija preiskuje izvor neznanih dronov.

Po poročilih je bil izveden množičen hekerski napad na ameriško aplikacijo za zmenke in platformo za ženske, imenovano Tea. V napadu je bilo ukradenih in objavljenih več kot 72.000 fotografij ter identifikacijskih dokumentov uporabnic. Dogodek je povzročil veliko zaskrbljenost in strah med ženskami, ki se sprašujejo o nadaljnji uporabi njihovih podatkov. Natančni motivi in ozadje usklajenega kibernetskega napada še niso znani, aplikacija pa je v zadnjem času postala viralna.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Južna Koreja 4. januarja ponovno kršila suverenost države s pošiljanjem brezpilotnih letalnikov v severnokorejski zračni prostor. Po navedbah Pjongjanga so odkrili razbitine letalnika, elektronske komponente in posnetke zgradb, ki naj bi jih naprava posnela pred strmoglavljenjem. Tiskovni predstavnik generalštaba severnokorejske ljudske vojske je opozoril, da se mora Seul pripraviti na posledice teh dejanj. Južnokorejski obrambni minister je v odzivu na obtožbe zavrnil vpletenost vojske v domnevni incident in dejal, da gre za poskuse preusmerjanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Pjongjang vztraja, da so bili isti akterji odgovorni že za vdore nad prestolnico oktobra 2024. Napetosti na polotoku ostajajo na visoki ravni, saj Severna Koreja takšne vdore interpretira kot neposredno vojaško provokacijo. Incident predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med sosednjima državama v novem letu. Severnokorejski organi so objavili fotografije domnevnih ostankov južnokorejske tehnologije, s čimer želijo mednarodni javnosti dokazati agresivne namere Seula. Analitiki ocenjujejo, da gre za del širše strategije stopnjevanja pritiska na južno sosedo.

Nacionalni varnostni svet je po dolgih letih razprav končno ustanovljen in je že sprejel prvi konkreten sklep. Ta se nanaša na pripravo akcijskega načrta za boj proti hibridnim grožnjam, ki izvirajo iz Rusije.

Znotraj stranke AfD je prišlo do spora med Björnom Höckejem in obrambnim politikom Rüdigerjem Lucassenom glede ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Predsednik urada za zaščito ustave zvezne dežele Türingen, Kramer, je izrazil mnenje, da takšna stališča kažejo na "prezir do demokratične ureditve".

Berlinski župan Wegner je sabotažo na elektroenergetskem omrežju v Berlinu označil za terorizem. Odgovornost za napad je prevzela levičarska skupina Vulkangruppe. Zaradi napada je ostalo brez elektrike 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Pričakovati je, da bo izpad elektrike trajal do četrtka.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ponovno obtožila Rusijo odgovornosti za poškodbe telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju. Kallasova je v izjavi na družbenem omrežju X opozorila, da kritična evropska infrastruktura ostaja izpostavljena visokemu tveganju sabotaž. Čeprav za svoje trditve ni predložila konkretnih dokazov, je poudarila, da so tovrstni incidenti del hibridnih groženj, ki zahtevajo večjo budnost držav članic. Njene izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Brusljem in Moskvo glede varnosti energetske in komunikacijske mreže v regiji. Kallasova je že od začetka svojega mandata zagovornica ostrejšega pristopa do Kremlja in opozarja na ranljivost podmorskih povezav, ki so ključne za stabilno delovanje digitalnega gospodarstva in varnostnih sistemov znotraj unije. Incidenti v Baltiku so spodbudili razprave o potrebi po okrepljenem pomorskem nadzoru in boljšem usklajevanju obveščevalnih služb.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.

Finske oblasti so v svojem izključnem gospodarskem območju zasegle plovilo, ki je plulo iz Rusije in je osumljeno namerne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov. Preiskava se je začela po odkritju novih poškodb na infrastrukturi v Baltskem morju, kar je sprožilo preplah po celotni Evropi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in sumov o hibridnem delovanju na kritično infrastrukturo pod gladino morja. Evropske države so zaradi niza sumljivih napadov na podvodne kable in cevovode v stanju visoke pripravljenosti. Finski preiskovalci trenutno preverjajo vpletenost posadke zasežene ladje in morebitne povezave z drugimi nedavnimi incidenti v regiji. Oblasti poudarjajo, da gre za resno grožnjo varnosti komunikacijskih poti, ki povezujejo celino. Preiskava poteka v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ki spremljajo premike sumljivih plovil v Severnem in Baltskem morju.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja ruske kršitve evropskega zračnega prostora in hibridne grožnje. Evroposlanci so pozvali k enotnemu in sorazmernemu odzivu Evropske unije, ki bi vključeval tudi možnost sestrelitve groženj iz zraka. Prav tako so se zavzeli za krepitev evropskega stebra znotraj zveze Nato.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Ruska centralna banka je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, v kateri zahteva 195 milijard evrov odškodnine. Razlog za tožbo je zamrznitev ruskega premoženja, ki ga je EU zamrznila in ga Euroclear hrani.

Skupina enajstih poslancev Evropskega parlamenta bo 4. januarja 2026 obiskala Tajvan, kjer se bodo z državnimi predstavniki in strokovnjaki posvetovali o spopadanju s hibridnimi grožnjami. Obisk, ki ga vodi predsednik skupine prijateljstva s Tajvanom Michael Gahler, se bo odvil v času povečanih napetosti, saj Kitajska izvaja obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnost 2025 v bližini otoka. Evropska delegacija bo poleg uradnih srečanj s predsednikom Lai Ching-tejem obiskala tudi strateško pomemben otok Kinmen in predstavnike tajvanske polprevodniške industrije. Namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področju varnosti in tehnologije. Po navedbah tajvanskega ministrstva za zunanje zadeve bo delegacija preučila tajvanske izkušnje pri soočanju z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, ki jih Taipei pripisuje Pekingu. Ta diplomatska poteza sledi nedavnim prizadevanjem Tajvana za krepitev vezi z evropskimi institucijami, kar vključuje tudi udeležbo v mednarodnih parlamentarnih zvezah, ki spremljajo dejavnosti Kitajske.