Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

DPS je kritiziral Šćepanovića zaradi njegovega mnenja o stanju v Črni gori po umorih, Demokrate pa so Šćepanovića branile. DPS je tudi navedel, da so Demokrati nastali v času vladavine DPS. Medtem so Združeni narodi izrazili zaskrbljenost Mandiću in poslanskim skupinam, da predlagani Zakon o javnem okupljanju ni v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.

Martina Rosenberg, vodja nemške vojaške protiobveščevalne službe (Militärische Abschirmdienst), je opozorila na znatno povečanje poskusov Rusije, da bi destabilizirala nemško družbo. Letos je opazno naraslo število primerov vohunjenja in hibridnih ukrepov, kar kaže na agresivno intenziviranje ruskih hibridnih napadov na Berlin.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Avstrijska zunanja ministrica je potrdila, da Avstrija zaradi ruskih groženj in hibridnega vojskovanja razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti. Kot je pojasnila, Rusija že dlje časa vodi hibridni vojno proti Evropi z uporabo kibernetskih napadov, sabotaž in dezinformacijskih kampanj. Avstrijska vlada je pripravljena na javno razpravo o morebitnem pristopu k Natu, s čimer bi zavrnila nevtralni status, predvsem v luči ruske vojne v Ukrajini.

Ruski letalski prevoznik Aeroflot je v Moskvi odpovedal 60 letov zaradi obsežnega hakerskega napada. Dogodek poudarja naraščajočo vlogo kibernetskih napadov v sodobnih konfliktih med Rusijo in zahodnimi silami, kar nakazuje na novo dimenzijo v teh napetostih.

Srbsko ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da potekajo aktivnosti za ponovno vzpostavitev IKT sistemov v polni obratovalni način po nedavnih hekerskih napadih na več državnih organov v zadnjem letu, vključno s pravosodnim informacijskim sistemom. Obstaja utemeljen sum, da gre za del hibridnega vojskovanja proti Srbiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po nedavnih kršitvah zračnega prostora Evropske unije, kibernetskih napadih in drugih incidentih pozvala k okrepljeni evropski obrambi in enotnosti pri odvračanju ruskega hibridnega vojskovanja. V Evropskem parlamentu je izpostavila, da te aktivnosti niso naključne in predstavljajo resno grožnjo.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Po izjavah admirala Giuseppeja Cavo Dragoneja o morebitnem preventivnem udaru Nata na Rusijo kot odgovor na hibridno vojno, je Rusija izrazila ostro nasprotovanje. Izjave so označili za neodgovorne in potencialno eskalacijske.

Nova vodja britanske obveščevalne službe MI6, Blaise Metreweli, je izjavila, da je Rusija potisnila mednarodno skupnost v obdobje negotovosti in da Združeno kraljestvo deluje v prostoru med mirom in vojno. Opozorila je na naraščajočo kompleksnost globalnih groženj, vključno s kibernetskimi napadi in hibridnim vojskovanjem, zaradi česar je svet bolj nevaren kot v zadnjih desetletjih.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je opozoril, da naj bi nemška obveščevalna služba imela dokaze, da Kremelj resno razmišlja o napadu na NATO. Opozorilo prihaja v času, ko Vladimir Putin trdi, da Rusija nima namena napasti NATO in da je vojno v Ukrajini izzvala Evropa. Putin je tudi zagrozil z ostrim odgovorom na militarizacijo Evrope.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za notranje zadeve Davor Božinović je opozoril na pomembnost preverjanja informacij v polariziranem svetu. Poudaril je, da morajo k temu prispevati politiki in institucije, poseben izziv pa je pred osrednjimi mediji. Opozoril je na aktualnost hibridnega vojskovanja in potrebo po boju proti dezinformacijam, ki so prisotne po vsem svetu, še posebej v Evropi, pri čemer Hrvaška ni izjema. Božinović je poudaril, da je treba poslati sporočilo o nujnosti preverjanja informacij in da morajo institucije posredovati točne in preverjene informacije.

Ruski veleposlanik v Nemčiji, Sergej Nečajev, je zavrnil obtožbe nemške vlade, da so ruski hekerji odgovorni za kibernetske napade na nemško Agencijo za varnost zračnega prometa (DFS) in širjenje dezinformacij z namenom vplivanja na volitve v nemški parlament leta 2025. Nemška vlada trdi, da Rusija izvaja hibridne napade, vključno s širjenjem lažnih novic, ponarejenih videoposnetkov in kibernetskimi napadi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je evropskim poslancem v Strasbourgu dejala, da tradicionalne metode niso dovolj za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju in da je treba raziskati nove načine za njegovo preprečevanje in odvračanje od agresije. Evropska unija je bila ustanovljena za ohranjanje miru, danes pa mora zgraditi zmogljivosti za preprečevanje in odvračanje od agresije. Medtem ko so nekateri navdušeni nad načrtom obrambe pred Rusijo, drugi negodujejo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da se Evropa sooča s hibridnim vojskovanjem, kar dokazujejo nedavni incidenti z droni in kršitve zračnega prostora. Poudarila je, da so potrebni ukrepi, ki presegajo tradicionalno obrambo, in pozvala k širokemu odzivu Evropske unije za odvračanje teh groženj.

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.