Iranski politični vrh se je odzval na zaostreno retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v zadnjem obdobju ponavlja grožnje z vojaškim posredovanjem proti islamski republiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v ponedeljek poudaril, da si Teheran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa je izrazil odprtost za diplomatska pogajanja. Te izjave prihajajo v času, ko Washington stopnjuje pritisk na režim zaradi domnevnega nadaljevanja jedrskega programa in notranjepolitičnega zatiranja protestov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je stopnjeval napetost z opozorilom, da bo Iran v primeru ameriškega napada Trumpu zadal nepozabno lekcijo. Ghalibaf je trenutno dogajanje v državi, kjer se krepijo množični protesti, označil za vojno proti teroristom, s čimer je poskušal upravičiti ostre ukrepe varnostnih sil. Kljub napadalni retoriki iranske oblasti puščajo odprta vrata za dialog, kar nakazuje na strateško dvoličnost v pričakovanju morebitnih konkretnih potez Bele hiše. Napetosti med državama so se ponovno razpltele po seriji Trumpovih groženj z uničenjem iranskega jedrskega programa, kar Washington vidi kot rdečo črto. Medtem ko Združene države Amerike preoblikujejo svojo bližnjevzhodno politiko in napovedujejo humanitarno pomoč Gazi, Teheran ostaja pod velikim pritiskom tako zaradi zunanjih groženj kot tudi zaradi notranje nestabilnosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebiten neposreden vojaški spopad povzročil nepredvidljive posledice za celotno regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Združene države Amerike preučujejo izjemno ostre možnosti odziva na dogajanje v Iranu, kjer so tamkajšnje oblasti nasilno zatrle proteste. Trump je poudaril, da je iranski režim s streljanjem na protestnike prestopil rdečo linijo, in zagotovil, da Washington razmere podrobno spremlja. Kljub stopnjevanju napetosti je predsednik novinarjem na krovu predsedniškega letala dejal, da je Teheran vzpostavil stik z ZDA in predlagal pogovore o novem jedrskem dogovoru, kar dopušča možnost za morebitno srečanje med stranema. Znotraj Združenih držav Amerike so se hkrati pojavila opozorila, da bi lahko vsakršno vojaško zaostrovanje doseglo nasproten učinek in poenotilo Irance v nasprotovanju Washingtonu. Ameriški kongresniki so pozvali k previdnosti in zahtevali, da se Trump ne spušča v vojaške pustolovščine brez ustreznega nadzora oziroma odobritve. Ta notranja razhajanja v ameriški politiki kažejo na strah pred nepredvidenimi posledicami neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu. Odziv iranske strani je bil oster in kljubovalen. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je Trumpa označil za arogantnega hazarderja in ga opozoril, da so iranske sile pripravljene na morebiten napad. Ghalibaf je zatrdil, da bodo iranski branilci ameriškim silam odčitali lekcijo, ter izpostavil, da so vse ameriške zmogljivosti v regiji v dosegu iranskega odgovora, če bi prišlo do vojaške agresije.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Kampanja za jedrsko razorožitev (CND) je pozvala britansko vlado k uradni izjavi o vrnitvi ameriškega jedrskega orožja v Veliko Britanijo, zahtevajoč transparentno razpravo in glasovanje v parlamentu. To sledi medijskim poročilom o premikih visoko prioritetnih ameriških transportnih letal. Medtem je poročilo opozicijskega medija Iran International razkrilo, da je izraelski raketni napad tik pred prekinitvijo ognja ubil višjega iranskega jedrskega znanstvenika Mohammada Reza Sadigha, ki je bil vpleten v tajni iranski program orožja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael pozorno spremlja protivladne proteste v Iranu, hkrati pa je ponovil podporo prizadevanjem protestnikov za svobodo. Po navedbah aktivistov se je število smrtnih žrtev med demonstranti povzpelo na najmanj 544, medtem ko nekateri viri navajajo številko 466. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, nadaljujejo kot upor proti teokratski ureditvi. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi pogajanj, vendar obenem resno preučuje možnost vojaškega posredovanja. Po poročilih iz Washingtona Trump razmišlja o odobritvi napadov, čeprav končna odločitev še ni bila sprejeta. Izrael ostaja v stanju visoke pripravljenosti na morebitno posredovanje ZDA, saj bi to lahko bistveno spremenilo varnostno dinamiko v regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je nasprotno zatrdil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad razmerami v državi. Kljub trditvam režima o umiritvi razmer podatki s terena in poročila o blokadah spleta nakazujejo na globoko nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne posledice za širšo bližnjevzhodno regijo.

Glede na satelitske posnetke, ki jih je analiziral Associated Press, je Iran verjetno izvedel neprijavljeno testiranje raket v svojem vesoljskem pristanišču Imam Khomeini. To poudarja prizadevanja Teherana za ohranjanje svojega orožarskega programa.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.