Francoske varnostne sile so v sredo, 14. januarja 2024, v Parizu odstranile in pridržale približno 50 aktivistov kmetijskega sindikata Confédération paysanne, ki so vdrli v prostore prizidka ministrstva za kmetijstvo. Protestniki so vdrli v prostore Generalnega direktorata za gospodarsko uspešnost, kjer so zasedli stavbo za približno pol ure, preden je posredovala policija. Po navedbah organov pregona so proti večini udeležencev odredili policijsko pridržanje. Akcija je bila del širših protestnih dejavnosti, s katerimi kmetje izražajo nezadovoljstvo nad trenutno kmetijsko politiko in gospodarskimi razmerami v sektorju. Aktivisti so poudarili, da se njihova jeza ne bo polegla, dokler ne bodo dosežene sistemske spremembe, ki bi izboljšale položaj kmetov. Med incidentom je policija aretirala najmanj dvajset oseb, kasneje pa se je število tistih v policijskem pridržanju povzpelo na petdeset. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med francosko vlado in kmetijskimi organizacijami, ki zahtevajo pravičnejše cene za svoje proizvode in zmanjšanje birokratskih bremen. Čeprav je bila akcija kratkotrajna, simbolizira odločnost sindikata Confédération paysanne, ki velja za eno bolj radikalnih kmetijskih organizacij v državi, da neposredno pritisne na odločevalce v središču prestolnice.

Predstavniki kmetijskih blokad in organizacij so se v Atenah sestali z grško vlado, kjer so dosegli dogovor glede nekaterih ključnih administrativnih zahtev, ki so v preteklosti sprožale napetosti. Srečanje, ki je potekalo v prostorih podpredsedstva vlade, je trajalo približno tri ure in je bilo po navedbah udeležencev konstruktivno. Glavna točka dogovora se nanaša na odpravo zahteve po identifikacijskih številkah ATTAK za kmetijska zemljišča, manjša od dveh hektarjev, kar bo kmetom od leta 2026 znatno olajšalo oddajo vlog v sistemu za kmetijske subvencije (OSDE). Ta korak naj bi poenostavil birokratske postopke in zmanjšal pritisk na manjše kmetovalce. Vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa je izrazila pripravljenost na nadaljnji dialog, vendar pod strogimi pogoji. Kmetje, ki so sprva načrtovali množične proteste in zborovanja v središču Aten, so se v zameno za pogovore s premierjem strinjali, da shodov ne bodo izvedli in da bodo cestne povezave ostale odprte. Ministrstvo za podeželski razvoj in hrano je poudarilo, da v pogajalskih skupinah ne bodo sprejeli oseb z zgodovino prekrškov ali tistih, ki so pod preiskavo zaradi nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev prek agencije OPEKEPE. Naslednji krog pogovorov med premierjem Micotakisom in 25-člansko delegacijo kmetov bo predvidoma potekal v petek, 16. januarja, ali v ponedeljek, 19. januarja. Obe strani si prizadevata za dolgoročno rešitev vprašanj lastniškega statusa zemljišč in vzpostavitev novega informacijskega sistema MIDA, ki bo služil kot centralna baza podatkov za kmetijska zemljišča in nepremičnine. Kmetje iz kmetijskega središča v Palamasu pri Kardici so potrdili, da se bodo dialoga udeležili, kar kaže na začasno umiritev razmer na grških podeželskih cestah.

Grški kmetje iz Larise so po torkovem srečanju s premierjem Kiriakosom Micotakisom napovedali zaostritev protestnih aktivnosti, ki vključujejo pohod s traktorji v prestolnico Atene. Tajnik zveze kmetov je poudaril, da predlog blokade v Nikeji predvideva množičen prihod kmetijske mehanizacije pred parlament, s čimer želijo opozoriti na nevzdržne pogoje v kmetijstvu in nezadostne vladne ukrepe. Istočasno je vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis ostro obsodil vandalizem nad traktorji dveh kmetov, ki sta se udeležila pogajanj z vlado. Marinakis je dejanja označil za nevarna in nezakonita ter pozval vse politične stranke, naj se distancirajo od ustrahovanja in nasilja, ki se pojavlja na nekaterih protestnih točkah. Kmet Kostas Hadzis, čigar oprema je bila poškodovana, je dejanje prav tako označil za nesprejemljivo. Razmere v Grčiji ostajajo napete, saj kmetijski sindikati kljub ponujenim vladnim olajšavam vztrajajo pri svojih zahtevah po nižjih stroških energentov in boljšem odkupu pridelkov. Napovedan pohod v Atene predstavlja kritično fazo večtedenskih protestov, ki so ohromili ključne cestne povezave v državi.

Vlada se je ponovno sestala s predstavniki kmetov, medtem ko opozicija, natančneje Sokratis Famellos (SYRIZA-PS), kritizira premierja Mitsotakisa zaradi neustreznega reševanja kmetijskih vprašanj in srečanj s kmeti, ki zastopajo le sebe. Kmetje nadaljujejo z blokadami že 46 dni in se usklajujejo glede nadaljnjih korakov na vseslovenskem srečanju v Palamasu.

Več sto francoskih kmetov se je danes ponovno zbralo na ulicah Pariza, da bi izrazili svoje nasprotovanje predvidenemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko blokado Mercosur. Protestniki so z zborovanjem v prestolnici opozorili na po njihovem mnenju uničujoče posledice, ki bi jih sporazum prinesel francoskemu kmetijstvu, predvsem zaradi nelojalne konkurence cenejših proizvodov iz Južne Amerike. Gibanje, ki so ga poimenovali kmečki upor, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, saj kmetje od vlade zahtevajo zaščito domače proizvodnje in strožje okoljske standarde za uvožene izdelke. Protesti so povzročili zastoje v središču Pariza, kmetje pa so s svojo prisotnostjo ponovno opozorili na dolgotrajne težave, ki pestijo agroživilski sektor v državi. Današnje demonstracije so del širšega vala nezadovoljstva v Franciji, kjer se kmetje že dlje časa spopadajo z upadajočimi prihodki in naraščajočimi stroški proizvodnje. Francoska vlada je glede sporazuma z Mercosurjem pod velikim pritiskom, saj kmetje pričakujejo jasna zagotovila, da njihovi interesi pri pogajanjih v Bruslju ne bodo zapostavljeni.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Koordinacija rurale v departmaju Gers v Franciji je izrazila močno ogorčenje nad izjavami političarke Sandrine Rousseau, ki jih je označila za nesprejemljive. Kmetje so v znak protesta odložili bale slame in gnoj pred prostore stranke Ekologi ter pred departmajski svet v Auchu, in sicer v petek, 18. julija zvečer. Akcija je bila izvedena tudi ob obisku predsednice državnega zbora v Gersu, kar poudarja naraščajoče kmečko jezo v regiji.

Predstavniki 14 kmetijskih blokad in rejcev živine so se v palači Maksimos sestali z grškim premierjem Kiriakosom Mitsotakisom, vendar pogovori niso prinesli dokončne rešitve sporov. Srečanje, ki je trajalo več kot tri ure in pol, je vključevalo 25 predstavnikov kmetov, ki so poudarili, da so rešitve mogoče le skozi dialog, vendar trenutni vladni predlogi ne zadostujejo njihovim zahtevam glede visokih stroškov pridelave in energentov. Kljub temu da so nekateri udeleženci pogovor opisali kot vsebinski in odkrit, so predstavniki kmetov iz Malgare in drugih regij izrazili nezadovoljstvo nad izidom pogajanj. Konstantinos Anestidis, sindikalni predstavnik iz Malgare, je srečanje označil za neuspešno in opozoril na možnost ponovnih blokad cest po vsej državi. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji finančni pomoči in sistemskih spremembah v kmetijski politiki. Zaradi neizpolnjenih pričakovanj so kmetijski sindikati že napovedali nove sestanke, na katerih bodo usklajevali nadaljnje korake in stopnjevanje protestnih aktivnosti. Vlada na drugi strani poudarja, da so njene finančne zmogljivosti omejene, kar nakazuje na nadaljnje obdobje socialnih nemirov v kmetijskem sektorju.

Poljsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti 35-letnemu moškemu, ki je pred domom kmetijskega ministra Stefana Krajewskega razlil gnojnico. Osumljenec se poleg fizičnega dejanja sooča z obtožbami o uporabi protipravnih groženj zaradi politične pripadnosti in žalitve ustavnega organa Republike Poljske. Po navedbah preiskovalcev je moški ob incidentu izrekel besede, ki jih organi pregona opredeljujejo kot neposredne grožnje in žalitve. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v kmetijskem sektorju, vendar so dejanja osumljenca presegla meje zakonitega protesta. Tožilstvo je za 35-letnika, ki krivde ne priznava, zahtevalo odreditev pripora. Preiskovalci poudarjajo, da gre za resen napad na predstavnika državne oblasti, kar se odraža v strogosti predlaganih ukrepov. Sodni postopek bo preučil okoliščine dogodka in težo izrečenih groženj. Primer je sprožil razprave o varnosti visokih vladnih uradnikov in načinih izražanja nezadovoljstva nad kmetijsko politiko v državi. Če bo moški spoznan za krivega, mu grozi zaporna kazen zaradi napada na ustavni red in uradno osebo.

Približno 350 traktorjev je v torek zjutraj zapeljalo na ulice Pariza, kjer so kmetje že drugič v enem tednu izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s kmetijsko mehanizacijo prečkali Elizejske poljane in se utaborili v bližini stavbe narodne skupščine, kar je povzročilo obsežne zastoje v jutranji konici. Francoski kmetijski sindikati trdijo, da bo sporazum, ki naj bi bil po napovedih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen podpisan 17. januarja v Paragvaju, povzročil nelojalno konkurenco cenejših južnoameriških uvoznih izdelkov. Kmetje poleg nasprotovanja sporazumu izpostavljajo tudi problem nizkih prihodkov in naraščajočih stroškov pridelave. Policija je spremljala kolone traktorjev, ki so se valile proti središču mesta, medtem ko so se nekateri protestniki ustavili pred Slavolokom zmage. Kmetijski sektor v Franciji meni, da bodo standardi, ki veljajo za države Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj), precej nižji od evropskih, kar bo neposredno ogrozilo preživetje lokalnih pridelovalcev. To je bil že drugi večji protest v Parizu po 8. januarju, kar kaže na stopnjevanje pritiska na francosko vlado in evropske institucije pred dokončnim podpisom dokumenta. Kmetje zahtevajo večjo zaščito domačega trga in zavrnitev dogovora, ki bi omogočil povečan uvoz govedine, perutnine in sladkorja iz Južne Amerike.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

V noči s četrtka na petek, 9. januarja, je na cestni zapori na avtocesti M7 v bližini kraja Pierre-Bénite pri Lyonu umrl 57-letni kmetijski delavec. Moški je med sodelovanjem pri protestni blokadi utrpel nenaden srčni zastoj. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb, ki so ga poskušale oživljati, je delavec na kraju dogodka podlegel zdravstvenim težavam. Dogodek se je zgodil v času zaostrenih protestov kmetov, ki s postavitvijo cestnih zapor po celotni Franciji izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko in gospodarskimi razmerami. Sindikat Coordination rurale, katerega član je bil pokojnik, je potrdil novico in izrazil sožalje družini ter poudaril težke pogoje, v katerih se trenutno nahajajo francoski pridelovalci hrane. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo okoliščin smrti, čeprav prvi znaki kažejo na naravno smrt zaradi odpovedi srca. Protestniki na zapori pri Lyonu so v spomin na pokojnega kolega pripravili krajšo žalno slovesnost, vendar so napovedali, da bodo s svojimi aktivnostmi nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. To je ena izmed redkih neposrednih smrtnih žrtev med kmečkimi protesti, ki v državi potekajo že več tednov.