Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanske oblasti pozval, naj čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s še ostrejšimi ukrepi. Trump je v svojih izjavah poudaril, da je čas za spremembe, obenem pa je delil objavo, ki namiguje na možnost, da bi Marco Rubio, prihodnji državni sekretar, postal predsednik svobodne Kube. Takšne izjave so v Havani sprožile oster odziv in dodatno zaostrile že tako napete odnose med državama. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v nedeljo kategorično zavrnil naraščajoči pritisk iz Washingtona. V svojem nagovoru je poudaril, da Združene države Amerike nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube, saj po njegovih besedah vse, vključno s človeškimi življenji, spreminjajo v posel. Díaz-Canel je jasno sporočil, da Kuba ne bo dopustila, da bi ji tuja sila narekovala notranjo politiko ali način upravljanja države. Diplomatski spor se odvija v luči priprav nove ameriške administracije na prevzem oblasti, pri čemer Trump napoveduje vrnitev k politiki »maksimalnega pritiska«. Ta strategija vključuje strožje gospodarske sankcije in izolacijo komunističnega režima, kar predstavlja popolno nasprotje prizadevanjem za normalizacijo odnosov, ki so bila značilna za nekatere prejšnje mandate. Napetost med državama ostaja na najvišji ravni v zadnjih letih.

Češki predsednik Petr Pavel je podpisal spremembo kazenskega zakonika, ki kriminalizira propagando komunistične ideologije, jo postavlja v isti rang z nacistično propagando. Po novem zakonu so za to predvidene zaporne kazni do pet let. Zakon cilja na vsakogar, ki ustanovi, podpira ali promovira nacistična, komunistična ali druga gibanja, ki težijo k zatiranju človekovih pravic in svoboščin.

Češki predsednik Petr Pavel je podpisal novelo kazenskega zakonika, ki kriminalizira propagiranje komunistične ideologije na enak način kot nacistično propagando. Po novem zakonu so predvidene zaporne kazni za ustvarjanje, podpiranje ali promoviranje gibanj, ki imajo za cilj zatiranje človekovih pravic in svoboščin, vključno z nacističnimi in komunističnimi gibanji. Ta poteza je sprožila burne reakcije v državi pred oktobrskimi volitvami.

Instytut Pileckiego se je znašel v središču polemike po obtožbah nekdanjega premierja Mateusza Morawieckega, da je namerno izpustil Maksymiliana Sznepfa, očeta sedanjega vodje ambasade v Italiji, iz razstave o avgustovski hajki. Morawiecki je dejanje označil za "beljenje komunističnega zločinca". Instytut Pileckiego je odgovoril, da je bil prispevek enote poročnika Sznepfa "le 2 odstotka" in da ni bil pomemben udeleženec zločina, s čimer so zavrnili poskuse, da bi iz njega naredili simbol hajke.

Češki socialni demokrati (SOCDEM) so se dokončno pridružili gibanju "Dovolj!" (Stačilo!), v katerem prevladujejo komunisti. Njihovi predstavniki, vključno s predsednico Jano Maláčovo in nekdanjim ministrom Lubomírjem Zaorálkom, bodo kandidirali na kandidatnih listah gibanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. To izhaja iz skupnega memoranduma, ki sta ga podpisali obe stranki. Ta poteza je povzročila odhod številnih članov iz socialne demokracije zaradi njihovega nasprotovanja sodelovanju s komunisti.

Pred prihajajočimi volitvami na Češkem se politične stranke, še posebej manjše, močno trudijo za integracijo in mobilizacijo volivcev, kar spominja na komunistično geslo 'niti zrno nazaj'. Posebno pozornost sta pritegnili komunistka Kateřina Konečná in Maláčová, ki se po poročanju medijev posmehujeta ideologom Fialove vlade. Konečna se je pohvalila tudi z igralcem Michalom Gulyášem, ki se je pridružil njeni stranki Stačilo! v srednječeški regiji, čeprav je širši javnosti neznan.

Predvolilno sodelovanje med Socialno demokracijo in gibanjem Stačilo!, ki vključuje tudi komuniste, je sprožilo ostre odzive in razburkano razpravo na Češkem političnem prizorišču. Predsednica Socialne demokracije, Jana Maláčová, se je znašla pod plazom kritik, tako s strani političnih kolegov, kot tudi njenega naslednika na mestu ministra za delo in socialne zadeve, Mariana Jurečke. Kljub temu, da se je Maláčová, za mesta na kandidatni listi, odločila sodelovati s komunisti, je to dejanje sprožilo ostre odzive med politiki in javnostjo. Praška kandidatka koalicije Skupaj, Jana Skalková, je poudarila, da se Maláčová ne obotavlja povezati s komunisti, kar je še dodatno razplamtelo čustva in sprožilo primerjave z represijami komunističnega režima. Kritike letijo predvsem na komunistično preteklost in moralno vprašljivost sodelovanja s strankami, ki so povezane s prejšnjim režimom.

Članka razkrivata, kako se spreminja percepcija komunizma in socializma v Združenih državah Amerike, zlasti med mlajšimi generacijami. Kljub dolgotrajni protikomunistični propagandi v izobraževanju in medijih, anketni podatki kažejo, da več kot 30 % mladih Američanov zdaj pozitivno gleda na komunizem. Avtorja se sprašujeta, ali so Američani kdaj sploh izvedeli za pozitivne prispevke komunistov in socialistov k ameriški družbi, kar nakazuje na pomembne 'manjkajoče člene' v zgodovini, ki se poučuje v šolah.

Župan Bukarešte Nicușor Dan je pojasnil, da Romuni idealizirajo komunistično obdobje in nekdanjega predsednika Nicolaeja Ceaușesca predvsem zaradi razočaranja nad politično elito v zadnjih treh desetletjih. Opozoril je, da takšna lažna podoba preteklosti, ki jo spodbujajo tudi dezinformacijske kampanje, preprečuje Romuniji, da bi gradila trdno prihodnost. Ob tem so strokovnjaki izrazili zaskrbljenost, da 35 let po padcu komunizma nostalgija po totalitarnem režimu dosega zaskrbljujoče razsežnosti, saj dve tretjini Romunov še vedno verjame, da je bil Ceaușescu dober voditelj.

22. julij, nekoč Narodni praznik ponovne oživitve Poljske, je bil najpomembnejši dan v koledarju Ljudske republike Poljske, ki je simboliziral začetek ljudske Poljske. Ta datum, ki so ga komunisti izbrali za praznovanje, je bil predmet posmeha Poljakov in so ga imenovali tudi »praznik Wedla«. Danes je 22. julij le še en dan poletnih počitnic, vendar je v preteklosti predstavljal ključni simbol »nove Poljske«.

Najnovejša raziskava INSCOP, izvedena v sodelovanju z IICCMER, kaže, da skoraj dve tretjini, natančneje 66 % Romunov, meni, da je bil nekdanji diktator Nicolae Ceaușescu dober voditelj države. Ta ugotovitev, ki jo opisujejo kot "ne predstavljivo", razkriva močno nostalgijo po komunizmu 35 let po padcu režima.

V. S. Achuthanandan, veteran komunistične stranke Indije (marksistične) in nekdanji glavni minister indijske zvezne države Kerala, je v ponedeljek preminil v starosti 101 leta. Achuthanandan, ki je igral ključno vlogo pri oblikovanju politike Kerale, je umrl po daljši bolezni. Njegovo življenje velja za pomembno poglavje v zgodovini Kerale.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral izvolitev Zohrana Mamdanija za novega župana New Yorka, označil ga je za "komunista" in napovedal, da bodo ljudje zaradi tega množično bežali iz mesta. Trump je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti New Yorka pod vodstvom Mamdanija.

Nedavni volilni rezultati v več zveznih državah Združenih držav Amerike kažejo na močan odklon od politike Donalda Trumpa, čeprav Demokratska stranka še vedno išče enotno vizijo. Trump je v govoru poudaril, da demokrati želijo ZDA preoblikovati v državo po vzoru Kube ali Venezuele, hkrati pa je pohvalil Miami kot zatočišče pred komunizmom New Yorka po zmagi Zohrana Mamdanija.

Predsednik Petr Pavel je 17. julija potrdil spremembo kazenskega zakonika, ki promocijo komunistične ideologije enači z nacistično propagando in jo kaznuje z zaporno kaznijo.

Po volilnem porazu leta 2024 se demokrati v Združenih državah Amerike trudijo ponovno vzpostaviti stik z delavskim razredom. Kritike letijo na njihovo strategijo, ki vključuje podporo socialističnim in komunističnim kandidatom, vztrajanje pri 'woke' ideologiji, zaščito nezakonitih priseljencev ter podporo nevladnim organizacijam, ki jih poganjajo 'temna sredstva'. Medtem se severovzhod ZDA, ki ga vodijo demokrati, sooča z najvišjimi cenami električne energije v državi, kar je pripisano posledicam t.i. 'zelene agende'.

Skupina ameriških senatorjev je napovedala, da bo vložila novo resolucijo, ki bi zahtevala glasovanje v kongresu o morebitnem vojaškem posredovanju Trumpove administracije v Venezueli. Poudarili so, da bi bila nepooblaščena vojaška akcija proti Venezueli velika in draga napaka.

Leta 1928 je v Dresdnu potekal Četrti kongres Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), kjer so sklenili, da je čas za revolucionarne prevrate v Evropi. V okviru tega so želeli izvesti balkansko revolucijo in ustanoviti 'Balkansko federacijo'. Sprejeli so tudi stališče o socialdemokraciji kot 'dvojčku fašizma', s katero je treba prekiniti sodelovanje. Odločeno je bilo, da je treba Kraljevino SHS, oz. Jugoslavijo, razbiti kot 'Versajsko' in 'umetno tvorbo'.

Po velikih zmagah demokratov na nedavnih volitvah v ZDA je glavni svetovalec republikanske kandidatke Winsome Earle-Sears kritiziral svojo nekdanjo šefinjo zaradi šibkosti. V Čilu pa je po prvem krogu predsedniških volitev, ki ni dal jasnega zmagovalca, favorit ultraconservativec José Antonio Kast, ki občuduje Donalda Trumpa, pred kandidatko komunistične stranke Jeannette Jara. Drugi krog volitev bo 14. decembra.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.