Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, utrdile nadzor nad državo, kar je sprožilo ostre odzive v Latinski Ameriki in Karibih. Predsednik Donald Trump je Venezuelo označil za "mrtvo državo" in nakazal možnost nadaljnjih vojaških posegov v sosednjih državah, vključno z Mehiko, Kubo in Kolumbijo. Po navedbah kubanskih oblasti je bilo v času ameriških letalskih napadov, namenjenih zajetju Madura, ubito 32 kubanskih državljanov, kar je dodatno zaostrilo odnose med Havano in Washingtonom. Predsednica vlade Barbadosa Mia Mottley je opozorila na hude posledice ameriškega posredovanja za celotno karibsko regijo. Zaradi destabilizacije Venezuele se države v soseščini soočajo z morebitnim gospodarskim zlomom in humanitarno krizo. Medtem ko Washington pospešeno vzpostavlja začasno upravo v Caracasu, so napovedi o širjenju operacij na druge dele regije povzročile negotovost na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih. Maduro, ki je bil prepeljan v New York, se bo po pričakovanjih kmalu pojavil pred ameriškim sodiščem.

Kubanska vlada je uradno potrdila, da je bilo v nedavnih vojaških napadih Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih varnostnih častnikov. Po navedbah Havane so bili pripadniki kubanskih sil tam nameščeni na prošnjo venezuelske vlade, izgubili pa so življenja med neposrednimi spopadi in bombardiranjem vojaških objektov s strani ameriških sil. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti po ameriški operaciji, v kateri je bil predhodno zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je dejanje označil za agresijo in državni terorizem, medtem ko Havana vztraja pri legitimnosti svoje prisotnosti v sosednji državi. Smrti kubanskih državljanov so potrdile neposredno vpletenost kubanskih varnostnih struktur v obrambo Madurovega režima pred ameriškim vojaškim posredovanjem, ki se je začelo v začetku januarja 2026. Razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne, saj se Latinska Amerika odziva na neposredno vojaško konfrontacijo med ZDA in zaveznicami Venezuele.

Kubanske oblasti so v nedeljo sporočile, da je bilo v sobotnem ameriškem vojaškem napadu na venezuelsko prestolnico Caracas ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil in obveščevalnih služb. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Havana v odziv na dogodek razglasila dvodnevno žalovanje, podrobnosti o pogrebu žrtev pa bodo objavljene naknadno. Operacija ameriških sil je vključevala nepričakovan napad na Caracas, med katerim so ameriške enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Oba so po aretaciji prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Incident predstavlja dramatično zaostritev razmer v regiji in neposreden vojaški poseg ZDA z namenom odstranitve venezuelskega vodstva, kar je sprožilo ostre odzive na Kubi, kjer so ubiti pripadniki službovali v okviru varnostnega sodelovanja z Madurovim režimom.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Akcija, katere glavni cilj je bila aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura zaradi sojenja v Združenih državah Amerike, se je sprevrgla v smrtonosen incident za kubanske uslužbence, ki so se nahajali v državi. Havana je v odgovor na tragični dogodek razglasila 5. in 6. januar za dneva državnega žalovanja. Podrobnosti o natančnih okoliščinah smrti kubanskih državljanov vlada v Havani za zdaj še ni razkrila, so pa dogodek označili za nedopustno dejanje nasilja. Ameriške sile so operacijo izvedle z namenom privedbe Madura pred ameriško pravosodje, vendar so poročila o številnih žrtvah med tujimi državljani sprožila ostre diplomatske odzive in dodatno zaostrila že tako napete odnose med Washingtonom, Havano in Caracasom.

Vrhovno sodišče Kube je nekdanjega ministra za gospodarstvo, Alejandra Gila, obsodilo na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja in vrste gospodarskih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo.

Kubansko električno omrežje je delno propadlo, zaradi česar sta glavno mesto Havana in večji del zahodnega dela države ostala brez elektrike.

V Havani je v starosti 85 let umrl priznani kubanski cineast Manuel Pérez Paredes, soustanovitelj ICAIC in režiser filma El hombre de Maisinicú. Kubanski minister za kulturo, Alpidio Alonso, je izrazil obžalovanje ob njegovi smrti.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Generalna skupščina Združenih narodov je že 33. leto zapored obsodila ameriški gospodarski embargo proti Kubi. Kljub temu so ZDA tokrat prejele nekoliko več podpore pri svojem stališču.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Izraelski skrajno desni stranki, Otzma Yehudit in Religious Zionism, naj bi glasovali proti nastajajočemu dogovoru med Izraelom in Hamasom glede izpustitve talcev, vendar ne nameravata odstopiti iz vlade. Medtem pa je na Kubi potekal protest pred ameriškim veleposlaništvom v Havani proti vojni v Gazi, kljub napovedanemu premirju in dogovoru o izpustitvi talcev med Izraelom in Hamasom.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o izpustitvi talcev v Gazi, kar bi lahko pripeljalo do konca vojne. Na Kubi so potekali protesti proti vojni v Gazi, medtem ko so v Izraelu praznovali novico o dogovoru. Indonezija je izraelski ekipi prepovedala nastop na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Jakarti.

Legendarna pisateljica, aktivistka in politična zapornica Assata Shakur je umrla v Havani na Kubi v starosti 78 let zaradi naravnih vzrokov. Kubansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Joanne Deborah Byron, znana kot Assata Shakur, umrla 25. septembra 2025. V Seattlu pa javno zdravstvo išče posameznike, ki so bili v stiku z bolnim netopirjem, medtem ko The Stranger poroča o morebitnem sončnem vremenu in napoveduje deževno obdobje.

Assata Shakur, aktivistka za osvoboditev temnopoltih in nekdanja pripadnica Črne osvobodilne vojske, je umrla v Havani na Kubi v starosti 78 let. Shakurjeva je leta 1979 pobegnila iz ameriškega zapora, kjer je prestajala dosmrtno kazen zaradi umora policista v New Jerseyju leta 1973, in dobila politični azil na Kubi. Kubanske oblasti so kot vzrok smrti navedle zdravstvene težave in visoko starost.

Kubanska glasbena scena doživlja preporod z novo generacijo glasbenikov. Najstnika Fabio in Diego Abreu sta del tega vala in s svojo interpretacijo tradicionalnega jazza navdušujeta občinstvo v Havani. Brata, stara 19 in 17 let, s svojo strastjo in talentom prispevata k oživitvi kubanske glasbene dediščine.

V tragični nesreči, v kateri sta umrli sestri Elvisa in Rozina Dhimaku, je bila hudo poškodovana 24-letna Antonela Zhupa, ki se zdravi v bolnišnici v Tirani. Policija je aretirala 23-letnega Kevija Norro, voznika vozila Audi, ki je povzročil nesrečo in je bil pod vplivom alkohola.