Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Poljsko tožilstvo je v torek na sodišče vložilo drugo obtožnico v t. i. vizumski aferi, ki vključuje štiri osebe, med katerimi je tudi nekdanji namestnik ministra za zunanje zadeve Piotr W. Po navedbah tiskovnega predstavnika državnega tožilstva Przemysława Nowaka so obtoženi osumljeni storitve dvanajstih kaznivih dejanj v obdobju med letoma 2022 in 2023. Medtem ko je Edgar K., eden izmed vpletenih, krivdo za očitana dejanja priznal, Piotr W. kakršno koli odgovornost zavrača. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti pri izdajanju poljskih vizumov, ki so v času prejšnje vlade omogočile hitrejši dostop do schengenskega območja v zameno za plačilo. Afera je močno zamajala ugled nekdanje vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), saj so se očitki nanašali na sistemsko korupcijo znotraj diplomatskih predstavništev. Tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov, saj primer predstavlja enega največjih korupcijskih škandalov v poljski diplomaciji v zadnjih letih.