Bolgarija kot 21. članica vstopila v evroobmočje

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Po podatkih Eurostata imata Bolgarija in Romunija najnižjo pričakovano življenjsko dobo v Evropski uniji. Romunija je leta 2024 imela drugo najnižjo pričakovano življenjsko dobo, 76,6 let. Nasprotno pa je Italija na vrhu lestvice po dolžini življenja. Povprečna starost prebivalstva v EU je 45 let, kar kaže na staranje prebivalstva. Medtem je bil kritiziran govor Ursule von der Leyen o stanju Unije, ki naj bi predstavljal slabosti evropskega projekta.

Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.