Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«.
Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.