Norveški organi pregona so le tri tedne pred napovedanim začetkom sodnega procesa sprožili dodatne preiskave proti Mariusu Borgu Høibyju, sinu norveške kronane princese Mette-Marit. V okviru novih očitkov, ki se nanašajo na domnevna kazniva dejanja, je policija v decembru opravila hišno preiskavo v njegovem luksuznem stanovanju v Oslu, kjer so poskušali zavarovati morebitne dokaze. 28-letnik se že sicer sooča s težkimi obtožbami, ki vključujejo sum posilstva, kar je močno pretreslo tamkajšnjo javnost in kraljevo družino. Najnovejše preiskovalne dejavnosti so bile sprožene tik pred začetkom sodne obravnave, kar dodatno otežuje pravni položaj najstarejšega sina princese. Čeprav podrobnosti novih očitkov javnosti še niso bile v celoti razkrite, poročila nakazujejo, da gre za ločene incidente, ki so zahtevali takojšnjo posredovanje preiskovalcev. Policija je ob tem potrdila, da so bili pri preiskavi stanovanja zaseženi predmeti, ki bi lahko služili kot dokazno gradivo v prihodnjih postopkih. Dogajanje okoli Mariusa Borga Høibyja predstavlja velik izziv za norveško monarhijo, saj se pritiski javnosti in medijev stopnjujejo. Sodni proces, ki se bo začel v kratkem, bo pod drobnogled postavil ne le njegova dejanja, temveč tudi odziv kraljeve hiše na ponavljajoče se pravne težave člana njihove družine. Za zdaj kraljeva palača uradnih izjav glede novih preiskav še ni podala.

Meghan Markle, vojvodinja Susseška, namerava poleti prvič po štirih letih obiskati Združeno kraljestvo. Po poročanju britanskih medijev naj bi spremljala svojega moža, princa Harryja, na promocijskem dogodku v okviru iger Invictus, ki bodo potekale v Birminghamu. Njen prihod naj bi bil ključno povezan z uradno potrditvijo njunega obiska na Otoku. Glavni pogoj za izvedbo načrtovanega obiska ostaja vprašanje varnosti. Vojvodinja vztraja, da se paru med bivanjem v državi ponovno zagotovi uradno policijsko varovanje, ki jima je bilo odvzeto po umiku z kraljevih dolžnosti. Brez ustreznih varnostnih jamstev je njena udeležba na dogodku še vedno pod vprašajem. Napovedana vrnitev vzbuja precejšnje zanimanje javnosti, saj se Meghan v domovino svojega moža ni vrnila že od leta 2020. Dogodek v Birminghamu velja za pomemben mejnik pri prizadevanjih princa Harryja za promocijo športa med vojaškimi veterani, vendar logistični in varnostni izzivi ostajajo osrednja ovira za njun skupni nastop.

Arheologi so med sanacijskimi deli v grajski cerkvi Buch v Berlinu odkrili domnevni grob grofice Julie von Voß, druge žene pruskega kralja Friderika Viljema II. Pokopališče je veljalo za izgubljeno, zdaj pa so odkrili izdatno okrašen grob, ki z visoko verjetnostjo pripada njej.

Nemška televizija ZDF bo 29. julija začela predvajati novo dokumentarno serijo 'Nenadoma veličanstvo', ki prikazuje izjemno pot štirih posameznikov iz običajnega življenja v kraljeve družine. Oddaja razkriva, kako so se ti posamezniki, med njimi Kate Middleton in Mette-Marit Tjessem Høiby, poročili v kraljeve hiše in s tem pogosto razbili ustaljene kraljeve tradicije. Posebej so izpostavljene kontroverze okoli porekla Mette-Marit, ki so vplivale na ugled norveške kraljeve družine.

Belgijski kralj Filip je v videoposnetku ob državnem prazniku izrazil močno zaskrbljenost glede razmer v Gazi, jih označil za 'sramoto za človeštvo' in dejal, da gre za 'zelo izjemno dejanje' za sicer previdnega monarha. S tem se je izrekel pred lastno vlado. V luči tega se pojavljajo pozivi, naj se glede razmer v Gazi izreče tudi nizozemski kralj Willem-Alexander, podobno kot njegov belgijski kolega.

Savdski princ Alwaleed bin Khaled bin Talal, znan kot 'speči princ', je umrl po skoraj dveh desetletjih v komi. Leta 2005 je bil pri 15 letih udeležen v hudi prometni nesreči v Londonu in se od takrat ni nikoli popolnoma zavedel. Njegov oče, princ Khaled bin Talal, je vztrajal pri ohranjanju sinovih življenjskih funkcij in ni nikoli izgubil upanja na njegovo okrevanje. Sporočila sožalja so preplavila družbena omrežja. Pogrebna molitev bo potekala v nedeljo.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

Kralj Frederik in kraljica Mary Danske sta se vrnila na Dansko in se nastanila v svoji poletni rezidenci, graščini Gråsten. Po tradiciji se bosta srečala z lokalnimi prebivalci. Medtem pa naj bi princ William in princesa Catherine iz Walesa razmišljala o selitvi iz koče Adelaide v večji grad, katerega zgodovina naj bi bila nekoliko temačna.

Britanska kraljica Camilla je v svojem nagovoru javnosti prvič razkrila, da je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja žrtev spolnega napada. Kraljica je poudarila, da se je za razkritje lastne izkušnje odločila z namenom opolnomočenja žensk in uporabe svojega družbenega položaja za aktivnejši boj proti nasilju nad ženskami, kar predstavlja eno njenih osrednjih prizadevanj v javnem delovanju. Čeprav jo je dogodek takrat močno prizadel, o njem dolga leta ni spregovorila. Odločitev za javno priznanje je po njenih besedah dozorela šele ob poslušanju pričevanj drugih žensk, ki so se soočale s podobnimi izkušnjami. Kraljica je s svojo izpovedjo pozvala k odločnejšemu boju proti nasilju v družini in spolnemu nasilju, s čimer želi spodbuditi družbene spremembe in izboljšati varnost žensk po vsem svetu.

Britanski policisti so v Londonu pridržali moškega, ki je v enem tednu dvakrat nezakonito vdrl na območje Kensingtonške palače, kjer se nahajajo zasebni prostori valižanskega princa Williama in njegove žene Catherine. Kot poroča britanski časnik The Sun, so varnostne službe moškega prvič izsledile na zavarovanem območju palače v začetku tedna, a se je kljub predhodnemu pridržanju na kraj dogodka kmalu vrnil. Londonska policija je potrdila, da so osumljenca v obeh primerih hitro obvladali in da neposredna nevarnost za člane kraljeve družine ni obstajala. Incidenti so sprožili dodatna vprašanja o varnostnih protokolih v uradnih kraljevih rezidencah, saj gre za enega najstrožje varovanih objektov v britanski prestolnici. Identiteta moškega in njegovi motivi za vdor v javnosti še niso bili razkriti, preiskava dogodka pa še poteka. Kraljevi par, ki z otroki deli prostore v apartmaju 1A znotraj palače, se na dogodke uradno še ni odzval, so pa viri blizu palače potrdili, da so varnostne ukrepe po drugem vdoru nemudoma poostrili.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I. bo 5. novembra v Franciji izdal svoje spomine z naslovom 'Reconciliación', v katerih naj bi razkril podrobnosti o svojem življenju, vladavini, družini in izgnanstvu v Abu Dabiju. V intervjujih, ki so predhodnica izdaji knjige, je Juan Carlos že napovedal, da bo v spominih izrazil svoje mnenje o različnih temah, vključno z njegovim odnosom s sinom, kraljem Felipejem VI., in drugimi člani kraljeve družine. Poudaril je tudi pomen, da ima princesa Leonor samozavest in izpolnjuje svoje dolžnosti. Pričakuje se, da bodo spomini povzročili razburjenje in polemike.

Britanski strokovnjaki za vprašanja kraljeve družine so Meghan Markle, vojvodinji Susseški, namenili opozorilo glede njene morebitne vrnitve v domovino njenega soproga. Do opozorila prihaja v času, ko odbor Ravec ponovno preučuje pravico princa Harryja do varovanja, ki se financira iz javnih sredstev. Odločitev o stopnji varnostne zaščite bo ključnega pomena za morebitne prihodnje obiske kraljevega para v Londonu. Vojvodinja se po navedbah poznavalcev nahaja v občutljivem položaju, saj so odnosi s preostalim delom kraljeve družine še vedno napeti. Opozorilo z vsega šestimi besedami, ki ga poudarjajo britanski mediji, odraža pričakovanje javnosti in palače, da bosta morala zakonca natančno pretehtati svoje poteze. Čeprav viri blizu para trdijo, da vrnitve za stalno ne načrtujeta, bi lahko sprememba v stopnji varovanja vplivala na pogostost njunih obiskov v prihodnje.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za BBC prvič javno razkrila podrobnosti o napadu, ki ga je doživela kot najstnica na vlaku. Med razpravo o nasilju nad ženskami je 78-letna kraljica opisala, kako jo je neznani moški napadel med branjem knjige. Poudarila je, da se je napadalcu uprla, dogodek pa je v njej pustil dolgotrajen občutek jeze. Spominjala se je prihoda domov, ko je njena mati opazila razmršene lase in manjkajoči gumb na plašču, kar je pričalo o fizičnem obračunu. Kraljica Camilla se že vrsto let aktivno zavzema za pomoč žrtvam spolnega in družinskega nasilja ter sodeluje s številnimi dobrodelnimi organizacijami na tem področju. Čeprav so se navedbe o tem dogodku v javnosti prvič pojavile septembra v biografski knjigi, ki jo je povzel časnik The Times, je Buckinghamska palača dogodek uradno potrdila šele s tem intervjujem. Njena izpoved je namenjena ozaveščanju o pomenu boja proti nasilju nad ženskami in spodbujanju žrtev k spregovoru.

Princ William in prestolonaslednik Jordanije Hussein sta obiskala bazo Kraljevega vojnega letalstva v Oxfordshiru. Oba sta izurjena pilota helikopterjev. Obisk je bil dokumentiran s številnimi fotografijami.

Britanska kraljica Camilla je v intervjuju za britansko javno radiotelevizijo BBC prvič javno spregovorila o travmatični izkušnji iz svoje mladosti, ko je bila tarča napada na vlaku. Kraljica je opisala dogodek, med katerim jo je neznani moški fizično napadel, ona pa se mu je odločno uprla. V pogovoru se je spominjala predvsem občutkov močnega gneva, ki jih je čutila ob tistem dogodku, in poudarila pomen odziva na nasilje. Intervju, ki ga je v javnost posredovala tiskovna agencija Reuters, razkriva osebno plat monarhinje, ki se sicer aktivno zavzema za pomoč žrtvam nasilja in ozaveščanje o tej problematiki. Kraljičino razkritje je sprožilo precejšnjo pozornost v britanski javnosti, saj gre za redek primer tako neposrednega deljenja osebnih in ranljivih izkušenj s strani visokega člana kraljeve družine. Namen objave je bil med drugim spodbuditi druge žrtve k pogovoru o svojih izkušnjah.

Kraljica Camilla je podrobno opisala grozljiv trenutek, ko jo je na vlaku napadel moški.

Nizozemske rokometašice so v Rotterdamu Ahoy igrale proti aktualnim svetovnim prvakinjam, Franciji. Nizozemska si je že zagotovila uvrstitev v naslednji krog prvenstva, tekma proti Francozinjam pa je odločala o prvem mestu v skupini. Nizozemska je povedla proti Franciji.

V Luksemburgu je veliki vojvoda Henri po 25 letih vladanja predal prestol svojemu najstarejšemu sinu, Guillaumu V. Slovesna prisega novega voditelja je potekala v parlamentu, kjer je 43-letni Guillaume prisegel na ustavo.