Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Bolgarski predsednik vlade v odstopu Rosen Željazkov je po pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom sporočil, da bodo težave z blokado na meddržavni meji rešene v prihodnjih dneh. Premiera sta se srečala v Parizu ob robu srečanja Koalicije voljnih, kjer sta razpravljala o trenutnih logističnih zastojih, ki ovirajo prost pretok blaga in ljudi med državama. Željazkov je javnost obvestil, da je od grške strani prejel trdna zagotovila o hitri normalizaciji razmer na mejnih prehodih. Blokade na meji so povzročile precejšnje gospodarske nevšečnosti za prevoznike in podjetja v regiji, zato je bil dvostranski dogovor ključen za preprečitev nadaljnje finančne škode. Čeprav podrobnosti o načinu sprostitve blokad niso bile podrobno razložene, naj bi grška vlada že pripravljala ustrezne ukrepe za odpravo ovir. Dogovor med voditeljema odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti v balkanski regiji in zagotavljanje nemotenega delovanja evropskih transportnih koridorjev.

Azerbajdžanski minister za gospodarstvo je obiskal Češko republiko, kjer se je srečal s predstavniki češke vlade in gospodarstva. Glavni namen obiska je bil krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama. V ospredju pogovorov so bile možnosti za širitev trgovinskih odnosov, naložbe in sodelovanje na energetskem področju. Minister je poudaril pomen poglabljanja gospodarskih vezi za obe strani.

Čadski državni minister za zunanje zadeve, afriško integracijo in Čadčane v tujini, dr. Abdoulaye Sabre Fadoul, je v N'Djameni sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Združenih arabskih emiratov (ZAE) v Čadu, Rashida Saida Al-Shamsija. Veleposlanik je ministru obvljudnostnem obisku uvodoma čestital ob novem letu, nato pa sta sogovornika razpravljala o odličnih dvostranskih odnosih med državama. Srečanje je bilo namenjeno predvsem poudarjanju pomena medsebojnega spoštovanja in usklajevanja interesov v okviru strateškega partnerstva. Al-Shamsi je izpostavil trdnost bratskih vezi in stalno zavezanost Združenih arabskih emiratov regionalni varnosti in stabilnosti, ob tem pa poudaril nujnost spoštovanja suverenosti držav. Minister Fadoul je veleposlaniku izrazil toplo dobrodošlico in potrdil pripravljenost čadskih oblasti za nadaljnjo krepitev uravnoteženih partnerstev. Čadska zunanja politika po besedah ministra še naprej temelji na sodelovanju, ki prinaša koristi obema stranema, in na krepitvi vpliva države v afriški regiji prek strateških zavezništev z zalivskimi državami.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Sirski minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani je sprejel veleposlanike arabskih in islamskih držav v Damasku, s čimer so okrepili koordinacijo in sodelovanje. Savdski kabinet je ponovno poudaril podporo Siriji in zavrnil vsakršno tuje vmešavanje v njene notranje zadeve, kar je potrdilo že predhodno izraženo podporo.

Grška mejna policija je opozorila na morebitne zamude in težave pri prehodu vseh mejnih prehodov z Grčijo zaradi stavkovnih aktivnosti lokalnih kmetov. Protestniki, ki že od konca novembra občasno ovirajo promet, so grški vladi postavili ultimat do srede, da odgovori na njihove ključne zahteve glede kmetijske politike in subvencij. V kolikor dogovor ne bo dosežen, so kmetje zagrozili s popolno blokado vseh mejnih prehodov v četrtek in petek. Trenutno so težave zaznane predvsem pri prehodu osebnih in tovornih vozil na mejah z Bolgarijo, medtem ko promet na mejnih prehodih s Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo zaenkrat ostaja tekoč. Grški kmetje s stopnjevanjem pritiska zahtevajo boljše pogoje za delo in finančno pomoč države, kar povzroča logistične težave v celotni regiji. Lokalne oblasti potnikom svetujejo spremljanje stanja na cestah pred odhodom, saj se razmere zaradi premikov kmetijske mehanizacije hitro spreminjajo.

Namestnik azerbajdžanskega zunanjega ministra Araz Azimov se je srečal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mujtabo Damirčilujem. Na srečanju so razpravljali o trenutnem stanju dvostranskih odnosov, regionalnih in mednarodnih procesih ter vprašanjih. Obe strani sta potrdili svojo zavezanost krepitvi dvostranskih vezi med državama.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Filipini so pripravljeni s Kitajsko razpravljati o varnosti filipinskih državljanov v Tajvanu. Filipinski zunanji minister je poudaril, da imajo že pripravljene načrte za pomoč in evakuacijo Filipincev v primeru vojne. Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da poslovna delegacija obiskuje Filipine, ni pa želelo potrditi, ali je del skupine tudi zunanji minister Lin Chia-lung.

Črnogorski premier Milojko Spajić in direktor Agencije za nacionalno varnost (ANB) Ivica Janović sta se sestala s šefom britanske obveščevalne službe (MI6) Sirom Richardom Mooreom. Poudarjena je bila obojestranska zavezanost krepitvi bilateralnih odnosov in izboljšanju sodelovanja na ključnih področjih.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Italijanska premierka Giorgia Meloni in alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune sta v Rimu izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo dvostranskih odnosov. Podpisana so bila pomembna sporazuma o sodelovanju na področjih hidrokarbonov, obrambe, boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, kar potrjuje tesno sodelovanje med državama.

Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Kitajski in južnokorejski zunanji minister sta v ponedeljkovih telefonskih pogovorih izrazila željo po poglobitvi dvostranskega sodelovanja in skupnem razvoju. Oba diplomata sta se strinjala, da bo prihajajoče srečanje APEC nova prelomnica v odnosih med državama.