Azerbajdžanski minister za gospodarstvo je obiskal Češko republiko, kjer se je srečal s predstavniki češke vlade in gospodarstva. Glavni namen obiska je bil krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama. V ospredju pogovorov so bile možnosti za širitev trgovinskih odnosov, naložbe in sodelovanje na energetskem področju. Minister je poudaril pomen poglabljanja gospodarskih vezi za obe strani.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Sirski minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani je sprejel veleposlanike arabskih in islamskih držav v Damasku, s čimer so okrepili koordinacijo in sodelovanje. Savdski kabinet je ponovno poudaril podporo Siriji in zavrnil vsakršno tuje vmešavanje v njene notranje zadeve, kar je potrdilo že predhodno izraženo podporo.

Namestnik azerbajdžanskega zunanjega ministra Araz Azimov se je srečal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mujtabo Damirčilujem. Na srečanju so razpravljali o trenutnem stanju dvostranskih odnosov, regionalnih in mednarodnih procesih ter vprašanjih. Obe strani sta potrdili svojo zavezanost krepitvi dvostranskih vezi med državama.

Romunski predsednik Nicușor Dan je objavil zvočni posnetek pogovora med pilotom romunskega vojaškega letala tipa Spartan in kontrolo zračnega prometa v Zürichu. Objava je sledila pojasnilom ministrstva za obrambo glede zamude predsedniškega leta iz Pariza, ki je sprožila javne razprave v državi. Posnetek razkriva komunikacijo v trenutku, ko so letalo s predsednikom na krovu pospremila tuja vojaška letala. Po razpoložljivih podatkih je šlo za simbolično gesto zahvale švicarskih oblasti za pomoč, ki jo je Romunija nudila pri gašenju obsežnih požarov v kraju Crans Montana. Spremstvo letala so izvedli kot znak spoštovanja in meddržavnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi navedbe iz objavljenega dialoga. Predsednik se je za javno objavo odločil, da bi razjasnil okoliščine poleta in utišal ugibanja o morebitnih varnostnih zapletih ali protokolarnih napakah. Dogodek poudarja pomen vojaške diplomacije in medsebojne pomoči pri naravnih nesrečah znotraj evropskega prostora. Čeprav so sprva nekateri mediji poročali o nenavadnih okoliščinah leta, dokumentacija potrjuje, da je bilo švicarsko spremstvo načrtovano in izvedeno izključno kot protokolarna pozornost. Romunska javnost je prek objave dobila neposreden vpogled v uradno komunikacijo med zračnimi silami in civilno kontrolo.

Filipini so pripravljeni s Kitajsko razpravljati o varnosti filipinskih državljanov v Tajvanu. Filipinski zunanji minister je poudaril, da imajo že pripravljene načrte za pomoč in evakuacijo Filipincev v primeru vojne. Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da poslovna delegacija obiskuje Filipine, ni pa želelo potrditi, ali je del skupine tudi zunanji minister Lin Chia-lung.

Črnogorski premier Milojko Spajić in direktor Agencije za nacionalno varnost (ANB) Ivica Janović sta se sestala s šefom britanske obveščevalne službe (MI6) Sirom Richardom Mooreom. Poudarjena je bila obojestranska zavezanost krepitvi bilateralnih odnosov in izboljšanju sodelovanja na ključnih področjih.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Mavretanski premier El Moctar Ould Djay je v četrtek prispel v Dakar na dvodnevni prijateljski in delovni obisk v Senegal. Ob prihodu v prestolnico ga je z vojaškimi častmi sprejel njegov senegalski kolega Ousmane Sonko, ki ga je spremljalo več članov tamkajšnje vlade. Srečanje poudarja pomen krepitve dvostranskih odnosov med sosednjima zahodnoafriškima državama, ki si delita pomembne gospodarske in varnostne interese. Osrednji del prvega dne obiska so predstavljali pogovori med obema premierjema v prostorih senegalskega predsedstva vlade. Po uvodnem zasebnem srečanju na štiri oči sta predsednika vlad vodila razširjeno delovno sejo delegacij obeh držav. Razprave so bile osredotočene na področja strateškega sodelovanja, vključno z energetiko, ribištvom in upravljanjem skupnih naravnih virov ob meji. Obisk predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilnost v regiji Sahel in poglobitev gospodarskega povezovanja. Delegaciji sta pregledali izvajanje obstoječih sporazumov ter iskali nove priložnosti za investicije in olajšanje trgovinske izmenjave med Mavretanijo in Senegalom, kar je ključno za regionalni razvoj.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Italijanska premierka Giorgia Meloni in alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune sta v Rimu izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo dvostranskih odnosov. Podpisana so bila pomembna sporazuma o sodelovanju na področjih hidrokarbonov, obrambe, boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, kar potrjuje tesno sodelovanje med državama.

Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Kitajski in južnokorejski zunanji minister sta v ponedeljkovih telefonskih pogovorih izrazila željo po poglobitvi dvostranskega sodelovanja in skupnem razvoju. Oba diplomata sta se strinjala, da bo prihajajoče srečanje APEC nova prelomnica v odnosih med državama.

Malezijski minister za mladino in šport Hannah Yeoh Tseow Suan je izrazil dobrodošlico ob krepitvi mladinskega in športnega sodelovanja s Kitajsko. Poudaril je, da Malezija pričakuje poglobitev dvostranskih odnosov preko krepitve izmenjav med ljudmi.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.