Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v uradu Dolmabahçe v Istanbulu sprejel indonezijskega ministra za zunanje zadeve Sugiona in obrambnega ministra Sjafrieja Sjamsoeddina. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi diplomatskih in obrambnih vezi med državama, ki sta v zadnjih letih močno okrepili svoje strateško sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva. Delegacija iz Indonezije se je s turškim vrhom pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju v obrambni industriji, kjer Turčija postaja ključna dobaviteljica vojaške opreme za jugovzhodno Azijo. Pogovori so vključevali tudi širše regionalne varnostne izzive in vprašanja, ki zadevajo islamski svet, saj sta obe državi vplivni članici Skupine G20 in Organizacije islamskega sodelovanja. Srečanje potrjuje naraščajoč pomen Turčije kot regionalne sile, ki širi svoj vpliv izven neposredne soseščine. Za Indonezijo, ki posodablja svoje oborožene sile, Turčija predstavlja pomembno alternativo zahodnim in ruskim ponudnikom vojaške tehnologije, kar vodi v pogostejše stike na najvišji državni ravni.

Azerbajdžanski minister za gospodarstvo je obiskal Češko republiko, kjer se je srečal s predstavniki češke vlade in gospodarstva. Glavni namen obiska je bil krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama. V ospredju pogovorov so bile možnosti za širitev trgovinskih odnosov, naložbe in sodelovanje na energetskem področju. Minister je poudaril pomen poglabljanja gospodarskih vezi za obe strani.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Sirski minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani je sprejel veleposlanike arabskih in islamskih držav v Damasku, s čimer so okrepili koordinacijo in sodelovanje. Savdski kabinet je ponovno poudaril podporo Siriji in zavrnil vsakršno tuje vmešavanje v njene notranje zadeve, kar je potrdilo že predhodno izraženo podporo.

Namestnik azerbajdžanskega zunanjega ministra Araz Azimov se je srečal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mujtabo Damirčilujem. Na srečanju so razpravljali o trenutnem stanju dvostranskih odnosov, regionalnih in mednarodnih procesih ter vprašanjih. Obe strani sta potrdili svojo zavezanost krepitvi dvostranskih vezi med državama.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je po uradni razglasitvi italijanske izključne gospodarske cone (IGC) v Jadranskem morju predlagalo tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške. Potem ko je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je z zadnjo italijansko potezo v Jadranu dokončno zmanjkalo mednarodnih voda, kar bistveno spreminja pravni režim v regiji. Slovenija si prek diplomatskih prizadevanj prizadeva za usklajeno upravljanje morskih virov in zaščito svojih interesov v novih okoliščinah. Zaradi vzpostavitve obeh con je celotno območje nekdanjega odprtega morja v Jadranskem morju sedaj razdeljeno med nacionalne jurisdikcije, kar neposredno vpliva na ribolovne režime, varstvo okolja in polaganje podvodnih kablov. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilo, da je pobuda za srečanje logičen odziv na nove geografske in pravne realnosti na morju. Trilateralni format sodelovanja, ki se je vzpostavil že ob napovedih teh ukrepov, ostaja ključno orodje za reševanje odprtih vprašanj. Slovenska stran poudarja pomen ohranitve dostopa do odprtega morja v skladu z mednarodnim pravom in odločitvami arbitražnega sodišča. Čeprav sta Italija in Hrvaška s svojimi ukrepi sledili trendu zaščite lastnih gospodarskih interesov, Slovenija vztraja pri vključujočem dialogu, ki bi preprečil morebitne prihodnje spore glede meja in rabe morja. Srečanje naj bi služilo kot platforma za usklajevanje politik na področjih, kjer so interesi vseh treh držav neposredno prepleteni.

Filipini so pripravljeni s Kitajsko razpravljati o varnosti filipinskih državljanov v Tajvanu. Filipinski zunanji minister je poudaril, da imajo že pripravljene načrte za pomoč in evakuacijo Filipincev v primeru vojne. Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da poslovna delegacija obiskuje Filipine, ni pa želelo potrditi, ali je del skupine tudi zunanji minister Lin Chia-lung.

Črnogorski premier Milojko Spajić in direktor Agencije za nacionalno varnost (ANB) Ivica Janović sta se sestala s šefom britanske obveščevalne službe (MI6) Sirom Richardom Mooreom. Poudarjena je bila obojestranska zavezanost krepitvi bilateralnih odnosov in izboljšanju sodelovanja na ključnih področjih.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Romunski predsednik Nicușor Dan je objavil zvočni posnetek pogovora med pilotom romunskega vojaškega letala tipa Spartan in kontrolo zračnega prometa v Zürichu. Objava je sledila pojasnilom ministrstva za obrambo glede zamude predsedniškega leta iz Pariza, ki je sprožila javne razprave v državi. Posnetek razkriva komunikacijo v trenutku, ko so letalo s predsednikom na krovu pospremila tuja vojaška letala. Po razpoložljivih podatkih je šlo za simbolično gesto zahvale švicarskih oblasti za pomoč, ki jo je Romunija nudila pri gašenju obsežnih požarov v kraju Crans Montana. Spremstvo letala so izvedli kot znak spoštovanja in meddržavnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi navedbe iz objavljenega dialoga. Predsednik se je za javno objavo odločil, da bi razjasnil okoliščine poleta in utišal ugibanja o morebitnih varnostnih zapletih ali protokolarnih napakah. Dogodek poudarja pomen vojaške diplomacije in medsebojne pomoči pri naravnih nesrečah znotraj evropskega prostora. Čeprav so sprva nekateri mediji poročali o nenavadnih okoliščinah leta, dokumentacija potrjuje, da je bilo švicarsko spremstvo načrtovano in izvedeno izključno kot protokolarna pozornost. Romunska javnost je prek objave dobila neposreden vpogled v uradno komunikacijo med zračnimi silami in civilno kontrolo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Italijanska premierka Giorgia Meloni in alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune sta v Rimu izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo dvostranskih odnosov. Podpisana so bila pomembna sporazuma o sodelovanju na področjih hidrokarbonov, obrambe, boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, kar potrjuje tesno sodelovanje med državama.

Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Kitajski in južnokorejski zunanji minister sta v ponedeljkovih telefonskih pogovorih izrazila željo po poglobitvi dvostranskega sodelovanja in skupnem razvoju. Oba diplomata sta se strinjala, da bo prihajajoče srečanje APEC nova prelomnica v odnosih med državama.

Malezijski minister za mladino in šport Hannah Yeoh Tseow Suan je izrazil dobrodošlico ob krepitvi mladinskega in športnega sodelovanja s Kitajsko. Poudaril je, da Malezija pričakuje poglobitev dvostranskih odnosov preko krepitve izmenjav med ljudmi.