Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je po poročanju tujih medijev zamenjal svojo telefonsko številko, potem ko ga je neposredno kontaktiral novinar časnika New York Times. Dopisnik Tyler Pager je razkril, da je poskušal z nekdanjim voditeljem navezati stik z namenom organizacije intervjuja, vendar se je Biden namesto odgovora na prošnjo odločil za prekinitev dostopnosti prek obstoječe številke. Incident osvetljuje vprašanja zasebnosti in komunikacijskih protokolov nekdanjih visokih državnih uradnikov. Po navedbah vira je novinarjeva neposredna komunikacija sprožila takojšen odziv v Bidnovi ekipi, kar je privedlo do spremembe kontaktnih podatkov, da bi preprečili nadaljnje nenaročene klice s strani predstavnikov medijev. Čeprav podrobnosti o tem, kako je novinar pridobil zasebno številko nekdanjega predsednika, niso v celoti pojasnjene, dogodek poudarja napetosti med medijskimi prizadevanji za pridobitev informacij in varnostnimi ukrepi javnih osebnosti po zaključku mandata. Biden se na uradne prošnje za komentar o zamenjavi številke za zdaj še ni odzval.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Članka kritizirata poročanje nekaterih medijev o aferah Russiagate in Epstein. Prvi članek trdi, da se želi z omiljenim poročanjem o aferi Russiagate prikriti obseg škandala in vpletenost medijev kot propagandistov. Drugi članek omenja ugibanja, da naj bi Jeffrey Epstein deloval za izraelsko obveščevalno službo, kar naj bi imelo resne posledice za obstoječe strukture oblasti. Obe poročili izražata nezadovoljstvo nad percepcijo teh afer v javnosti.

Članki poročajo o različnih vidikih izraelskega delovanja in odzivih nanj. Daniele Luttazzi v članku na Fatto Quotidiano kritizira uporabo provokativnih fotografij izraelskih vojakinj kot 'sexwashing' v luči poročil o izraelskih zločinih v Gazi in Zahodnem bregu. Hkrati pa izraelski časnik Ynet povzema preiskave Il Tempa o Mohammadu Hannounu in njegovih domnevnih nevarnih povezavah z italijansko levico kot osebo, ki je v Italiji blizu Hamasu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Britanski in ameriški politični prostor sta ob koncu leta 2025 zaznamovala ostra retorika proti politiki Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov. Vodja britanskih liberalnih demokratov Ed Davey je v svoji novoletni poslanici poudaril uspehe stranke v preteklem letu in se zavezal, da bo preprečil prenos političnega sloga Donalda Trumpa v Združeno kraljestvo, kar je neposredno povezal z Nigelom Farageem in stranko Reform UK. Davey je poudaril nujnost boja proti desničarskim teorijam zarote in se zavzel za tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo prek carinske unije. Hkrati se v Združenih državah Amerike upokojena nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pripravlja na umik iz aktivne politike, pri čemer uživa močno podporo naklonjenih medijev. V svojih zadnjih nastopih je opozorila na nevarnosti Trumpovega delovanja in predlagala strategije za upočasnitev njegovih političnih potez po morebitni zmagi demokratov na vmesnih volitvah. Leto 2025 so v obeh državah zaznamovali številni politični pretresi, vključno s pravnimi spori nekdanje britanske premierke Liz Truss in nenehnimi polemikami glede Trumpovih izjav o podnebju in zunanji politiki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za Wall Street Journal ostro zavrnil namigovanja o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja, ki so se v javnosti pojavila po objavi posnetkov, na katerih naj bi med uradnimi srečanji dremal. 79-letni predsednik je poudaril, da je njegova telesna pripravljenost "popolna", in zanikal kakršno koli utrujenost pred kamerami. Pojasnil je tudi izvor modric na svojih rokah, ki so sprožile številne teorije; po njegovih besedah so posledica rednega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki svetujejo v večjih odmerkih. Kljub predsednikovim zagotovilom se v ameriški javnosti krepijo ugibanja o njegovi zmožnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Razprave o njegovem duševnem in fizičnem zdravju so postale stalnica v političnem prostoru, še posebej po seriji javnih nastopov, kjer so kritiki opazili znake zmanjšane koncentracije. Trump, ki je znan po poudarjanju svoje vitalnosti, te navedbe označuje za poskuse diskreditacije s strani političnih nasprotnikov in medijev, medtem ko njegovi podporniki vztrajajo, da gre za običajne posledice staranja in napornega urnika.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Leto 2026 naj bi prineslo kaotične volitve v ZDA, ki bi lahko destabilizirale državo. Pomembna odločitev vrhovnega sodišča bi lahko omejila gospodarsko agendo predsednika Trumpa. Zaradi Trumpove politike se je povečalo zanimanje za pravne nasvete, številni odvetniki pa delajo tudi za medije, na primer CNN.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

V Združenih državah Amerike se je razplamtela ostra razprava o odgovornosti za obsežne prevare s socialnimi sredstvi v zvezni državi Minnesota, kjer so nepridipravi odtujili na stotine milijonov dolarjev. Konservativni komentator Scott Jennings je v oddaji na mreži CNN poudaril, da kaznovanje zgolj neposrednih izvajalcev prevar ni zadostno. Po njegovih besedah bi morali kazensko odgovarjati tudi visoki uradniki v demokratskih zveznih državah, ki so z malomarnim nadzorom omogočili razrast korupcije in sistematičnega kraje proračunskega denarja. Jennings trdi, da se tovrstne prakse ne bodo ustavile, dokler ne bo nihče na položaju moči dejansko pristal v zaporu. Na drugi strani so se pojavili očitki o stigmatizaciji določenih skupnosti. Mara Gay, analitičarka MS NOW in članica uredniškega odbora New York Timesa, je v oddaji Morning Joe izjavila, da so somalijski priseljenci v Minnesoti postali žrtveni jagnje za desničarske politične akterje. Kljub temu da so bili nekateri pripadniki te skupnosti že obsojeni zaradi vpletenosti v prevare, Gayeva trdi, da se celotna skupnost neupravičeno uporablja za politične napade na guvernerja Tima Walza. Kritiki takšnega poročanja opozarjajo, da gre za eno največjih prevar s socialnimi programi v zgodovini ZDA, ki zahteva temeljito preiskavo ne glede na vpletene demografske skupine.