Po napadu na Caracas in prijetju predsednika Nicolása Madura se je ponovno pojavilo vprašanje o možnosti, da bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir. Kljub želji Maríe Corine Machado, da bi mu podelila svojo nagrado, je Nobelov inštitut poudaril, da prenos nagrade ni mogoč.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj prizna de facto delitev Cipra in s tem severni, turški del otoka kot samostojno državo. Erdogan je svojo izjavo podal med obiskom na Severnem Cipru ob 51. obletnici turške vojaške intervencije leta 1974. Turčija je takrat okupirala severni del Cipra kot odgovor na propadli puč grško-ciprskih nacionalistov, ki so si prizadevali za združitev otoka z Grčijo. Trenutno Republiko Ciper, članico Evropske unije, priznavajo na jugu otoka, medtem ko je na severu ustanovljena "Turška republika Severni Ciper", ki jo priznava le Ankara.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Frankfurt in širša regija Ren-Majna sta bila prvič v zgodovini izbrana za svetovno prestolnico oblikovanja (World Design Capital). Gre za pomemben mednarodni naziv, ki ga prvič prejema nemško mesto in njegova okolica. Izbor poudarja pomen regije kot inovativnega središča, kjer se oblikovanje uporablja za izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja državljanov. Hesenski minister za gospodarstvo je ob tem izrazil izjemno zadovoljstvo in poudaril, da ta naziv predstavlja veliko priložnost za celotno regijo. Po njegovih besedah bo projekt omogočil dodatno prepoznavnost lokalnemu gospodarstvu in kreativnim industrijam na svetovnem zemljevidu. Naziv svetovne prestolnice oblikovanja se podeljuje bienalno in spodbuja mesta k uporabi oblikovalskih procesov za reševanje urbanih izzivov.

Najboljši bosanskohercegovaški nogometni sodnik Irfan Peljto je prejel veliko priznanje s strani Mednarodne nogometne zveze (FIFA), saj je sodil na Svetovnem prvenstvu v Čilu. Peljto je s svojo ekipo že večkrat dokazal svojo kakovost, kar je ponovno potrdila FIFA.

Pred tridesetimi leti je Saltillo v nogometnem svetu oživel z ustanovitvijo profesionalnega moštva, ki je mladim igralcem ponudilo novo priložnost po koncu univerzitetne kariere, s čimer je mesto postalo znano po svojih »dinozavrih«. Vzporedno je mehiški nogometaš Gilberto Mora prejel izjemno priznanje s strani priznanih trenerjev, kot sta André Jardine in Nicolás Estevéz. Estevéz, trener América, ga je označil za »dragulj« in pozval Mehiko, naj ga »skrbi«, kar priča o njegovem izjemnem talentu in potencialu na mednarodni ravni.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.