Ukrajinski parlament naj bi po valu notranjih in zunanjih protestov ter pritiskov v četrtek glasoval o novi zakonodaji, ki bi ponovno vzpostavila neodvisnost dveh protikorupcijskih institucij. S tem bi preklicali sporno zakonodajo, sprejeto prejšnji teden, ki je omejevala pooblastila teh institucij in povzročila politično krizo v državi.

Zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi se povečuje mednarodni pritisk na Izrael. Več držav je začelo dostavljati pomoč po zraku, hkrati pa razmišljajo o priznanju Palestine. Kljub prizadevanjem za lajšanje blokade, humanitarni delavci opozarjajo, da v Gazi še vedno primanjkuje hrane, kar vodi v lakoto in smrt ljudi.

Nizozemska je prepovedala vstop ministroma izraelske ultradesnice Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu, ki sta jih označila za »persona non grata« zaradi njunih izjav o Gazi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je zato poklical na zagovor nizozemsko veleposlanico. Medtem Izrael obsoja »pristransko kampanjo« mednarodnega pritiska za prekinitev ognja v Gazi, pri čemer je izraelski zunanji minister omenil pritisk francoskega kolega. Tudi v italijanski provinci Bolzano je izbruhnila polemika, potem ko je deželna svetnica iz stranke Bratje Italije izjave o Gazi označila za »novice Hamasovih teroristov«, čemur je predsednik pokrajine nasprotoval in poudaril, da podpora civilistom ni proti Izraelu.

Izraelski minister za zunanje zadeve, Gideon Saar, se je izognil neposrednemu odgovoru na izjave Donalda Trumpa glede lakote otrok v Gazi, namesto tega je obtožil mednarodne medije širjenja "laži o politiki" Izraela. Minister je zanikal obstoj lakote v Gazi in poudaril, da Izrael ne ovira dostave humanitarne pomoči, za trenutno situacijo pa je okrivil Hamas.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Več kot 100 nevladnih organizacij je opozorilo na vse hujšo lakoto v Gazi, kjer več kot dva milijona prebivalcev trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin. Razmere so opisane kot "pekel na Zemlji", s pričevanji o dolgih vrstah za hrano, tveganju pred ostrostrelci ter alarmantnim porastom smrti zaradi podhranjenosti, ki v letu 2025 že presegajo skupno število iz preteklih dveh let. Mednarodna skupnost pritiska na Izrael, da bi prekinil trpljenje prebivalcev, medtem ko humanitarne organizacije izražajo obup in pozivajo vlade k nujnemu ukrepanju za preprečitev nadaljnjih smrti zaradi lakote.

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Kljub izraelskemu "taktičnemu premoru" pri vojaških operacijah in napovedi o povečanju vstopa humanitarne pomoči v Gazo, so kolone s 100 tovornjaki s pomočjo komaj dosegle območje. Organizacije in strokovnjaki opozarjajo, da so ti ukrepi in pomoč še vedno "kaplja na vroč kamen" glede na obseg lakote in podhranjenosti, ki pesti več milijonov ljudi v Gazi. Mednarodna skupnost ostaja kritična, saj Izrael od marca omejuje vstop humanitarne pomoči.

Izraelske obrambene sile (IDF) so objavile, da so v delih Gaze, vključno z begunskim taboriščem Jenin, začele lokalno taktično ustavitev vojaških aktivnosti. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom olajšanja dostave humanitarne pomoči.

Združeno kraljestvo se pripravlja na zračni vnos humanitarne pomoči v Gazo, ki se sooča z grožnjo lakote in dramatično humanitarno situacijo. Medtem ko se Izrael sooča z naraščajočim mednarodnim pritiskom, je ta metoda označena kot "smešna iniciativa" s strani organizacije Zdravniki brez meja (MSF), ki izraelske napovedi o nadaljevanju zračnih vnosov pomoči ocenjuje kot "cynizem". Raziskovalci obtožujejo Izrael, da namerno omejuje dostop do hrane kot strategijo prisilnega razseljevanja prebivalstva Gaze, kar naj bi bil del načrta vojne.

Po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril humanitarnih organizacij o širjenju lakote v palestinski enklavi, so se iz Egipta proti Gazi premaknili tovornjaki s humanitarno pomočjo. Dogodek je sledil po poročilih o naraščajoči mednarodni obsodbi izraelskih dejanj, ki naj bi povzročala stradanje palestinskega prebivalstva, medtem ko vlade izražajo solidarnost s prebivalci Gaze kljub prizadevanjem nekaterih držav, da bi omejile pretok informacij.

Izrael je v nedeljo zjutraj izvedel zračni desant humanitarne pomoči v Gazo, poteza, ki sledi tednom mednarodnih pritiskov zaradi vse hujše lakote v palestinski enklavi. Kljub temu voditelji humanitarnih organizacij označujejo dejanje za "groteskno distrakcijo" in "neučinkovit" odgovor na humanitarno katastrofo, saj ne bo rešilo krize s pomanjkanjem hrane. Livni je sicer zračni desant pozdravil, medtem ko je Ben Gvir izrazili nezadovoljstvo.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Izrael je pod močnim mednarodnim pritiskom odločil bistveno povečati pretok humanitarne pomoči v Gazo, poostritev omejitev, namenjenih zadrževanju Hamasa, je bila ublažena, medtem ko poročila o stradanju naraščajo. Po več kot enaindvajsetih mesecih razseljenosti in s še vedno potekajočo vojno v Gazi so prebivalci skupnosti ob meji z Gazo dobili uradno dovoljenje za vrnitev domov, pridružili so se prebivalcem severnega Izraela, ki so se začeli vračati v zadnjih mesecih. Medtem ko se razprava o tem, ali je pokol v Gazi mogoče označiti za genocid, nadaljuje, obstaja upanje, da bodo argumenti vplivali na širšo javnost, čeprav je to vprašanje zelo sporno.

Ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu se je zaradi razrešitve ključnih protikorupcijskih organov v Ukrajini zapletlo v notranjepolitične in mednarodne težave. Medtem ko se država približuje Evropski uniji, se od nje pričakuje večja odgovornost in napredek pri izvajanju reform, zlasti na področju boj proti korupciji, kar je deležno tako domačega kot mednarodnega nadzora.

Ilana Gritzewsky, nekdanja talka Hamasa in partnerka Matana Zangaukerja, je na Varnostnem svetu ZN pripovedovala o grozotah, ki jih je doživela med 55-dnevnim ujetništvom v Gazi. Povedala je, da je bila pretepena, spolno zlorabljena in neprestano nadzorovana, izgubila je 12 kilogramov. Pozvala je ZN, naj ukrepajo za izpustitev njenega partnerja Matana in ostalih 50 talcev, ki so še vedno v Gazi. Poudarila je, da večina Izraelcev želi končati vojno v Gazi in obtožila svet dvojnih meril.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.