Bangladeška vlada je v ponedeljek odredila nedoločeno prepoved predvajanja in promocije indijske lige v kriketu (IPL). Odločitev je neposredna posledica spora, ki je nastal po izključitvi bangladeškega metalca Mustafizurja Rahmana iz moštva Kolkata Knight Riders (KKR). Kot so sporočili iz moštva, so igralca odpustili po navodilu indijskega odbora za kriket (BCCI), kar je v Bangladešu povzročilo veliko vznemirjenje in ogorčenje javnosti. Ministrstvo za informiranje in radiodifuzijo je v uradni izjavi poudarilo, da vzroki za Rahmanovo izključitev niso bili pojasnjeni, kar je vplivalo na odločitev o prepovedi, ki so jo sprejeli v javnem interesu. Razmere so se dodatno zaostrile pred prihajajočim svetovnim prvenstvom T20, ki ga prihodnji mesec gostita Indija in Šrilanka. Bangladeška kriket zveza (BCB) je zaradi nastale situacije in varnostnih pomislekov že formalno zaprosila Mednarodni kriket svet (ICC) za prestavitev svojih tekem iz Kalkute na Šrilanko. Ta poteza pomeni močan udarec športnemu sodelovanju med sosednjima državama.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v nedeljo poudaril, da nobena država ne bi smela prevzeti vloge mednarodnega policista ali sodnika pri reševanju krize v Venezueli. Po njegovih besedah Peking dosledno nasprotuje uporabi ali grožnji s silo ter vsakršnemu vsiljevanju volje ene države drugi. Kitajska diplomacija zagovarja spoštovanje suverenosti in nasprotuje enostranskim posegom v notranjo politiko drugih držav. Dogajanje v Venezueli, ki je pritegnilo precejšnjo mednarodno pozornost, po mnenju kitajskega ministrstva zahteva rešitve, ki temeljijo na mednarodnem pravu in ne na zunanjem pritisku. Wang Yi je izpostavil, da Kitajska ostaja zavezana načelu nevmešavanja, kar odraža širšo zunanjepolitično strategijo Pekinga glede latinskoameriških vprašanj in njihovega odpora do hegemonističnih teženj v mednarodni skupnosti.

Kubanska vlada je uradno potrdila smrt 32 svojih državljanov, ki so umrli med ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Po navedbah uradne Havane so bili kubanski državljani ubiti med spopadi ali posledično zaradi letalskih napadov, ko so po naročilu venezuelske strani varovali predsednika Nicolása Madura. Operacija Združenih držav Amerike, katere cilj je bil zajetje venezuelskega voditelja, je po poročanju časnika Granma in portala Cubadebate privedla do neposrednega vojaškega spopada. Incident predstavlja resno zaostritev razmer v regiji, saj uradna poročila potrjujejo neposredno vpletenost tujih sil v obrambo Madura. Kubanske oblasti so poudarile, da so njihovi državljani opravljali naloge na podlagi zaprosila venezuelskih oblasti. Smrti državljanov so bile potrjene v več uradnih vladnih objavah, kar nakazuje na visoko stopnjo napetosti med Havano in Washingtonom v luči dogodkov v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Število smrtnih žrtev sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo se je po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 80. Kot poroča časnik The New York Times, so med žrtvami tako civilisti kot pripadniki venezuelskih varnostnih sil. Visoki venezuelski uradnik je ob tem opozoril, da bi končno število mrtvih lahko še naraslo, saj se razmere na terenu še vedno razvijajo. Operacija se je začela v zgodnjih sobotnih urah z močnimi eksplozijami, ki so pretresle prestolnico Caracas. Napad je sprožil val globalnih napetosti in ostre obsodbe s strani mednarodne skupnosti. Ameriška vojaška dejavnost v regiji, ki se je stopnjevala v zadnjih mesecih, je tako prerasla v neposreden oborožen spopad z namenom spremembe režima v državi, kar je Venezuela v preteklosti že večkrat napovedala in skušala preprečiti po diplomatski poti.

V poljskih gospodarskih vodah v Baltskem morju je bilo odkrito največje nahajališče nafte v zgodovini Poljske. Ta senzacionalna najdba vzbuja upanje, a hkrati poraja vprašanja o delitvi prihodkov. Nemški časnik "Die Welt" poroča, da se del tega strateškega bogastva nahaja tudi na nemškem območju, kar dvomi v poljsko izključnost pri izkoriščanju nahajališča in nakazuje možnost skupnega upravljanja ali delitve dobičkov z Nemčijo.

Zaradi afere Epstein so se v taboru Donalda Trumpa povečale napetosti in teorije zarote, kar je privedlo do delnega odstopa njegove baze. Na Trumpa se je povečal pritisk, naj objavi vse dokumente v zvezi s primerom Epstein. Vzporedno s tem je Trumpova administracija okrepila pritisk na Federalne rezerve, pri čemer so se pojavile zahteve po preiskavi in obtožbe proti predsedniku centralne banke Jeromeu Powellu.

Nicolása Madura so po ameriški operaciji aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami. Večina kongresnikov ni bila seznanjena z operacijo. Pravni strokovnjak meni, da je bila operacija legalna, a jo Trump zapleta z načrti o prevzgoji naroda. Vlagatelji se soočajo z novimi geopolitičnimi tveganji, ki izhajajo iz ameriškega prevzema nadzora, kar bi lahko odprlo dostop do venezuelskih naftnih rezerv.

Evropska obrambna industrija se sooča z resnimi notranjimi spori, medtem ko ameriške družbe krepijo svoj položaj na trgu. Francija, oziroma družba Dassault, je zavrnila sodelovanje Belgije v evropskem projektu razvoja lovca nove generacije (FCAS), kar je povzročilo ogorčenje belgijskega ministra za obrambo. Ta poteza je odraz širših težav v evropskih obrambnih programih, ki so obtičali v zastojih. Obstaja upanje, da bi lahko razvoj programa FCAS vendarle stekel do konca avgusta, kot je bilo omenjeno na nedavnem sestanku med nemškim kanclerjem in francoskim predsednikom, vendar pa splošna slika kaže na razpoke znotraj evropskega obrambnega sodelovanja in naraščajočo odvisnost od ameriških dobaviteljev.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Indijski odbor za kriket (BCCI) je svetoval ekipi Kolkata Knight Riders (KKR), da odstrani bangladeškega metalca Mustafizurja Rahmana. Bangladeš bo zahteval, da se njihove tekme na prihajajočem svetovnem pokalu T20 preselijo iz Indije na Šrilanko. Vodja stranke BJP je pozdravil odločitev BCCI.

Selektor francoske reprezentance Didier Deschamps je odgovoril na pritožbe PSG glede poškodb Ousmana Dembeleja in Desireja Doueja med reprezentančnim premorom. Deschamps je zavrnil očitke o slabem ravnanju z zdravjem igralcev in poudaril, da PSG ni njihov nasprotnik, temveč se osredotočajo na kvalifikacije za Svetovno prvenstvo 2026, kjer se bodo pomerili z Islandijo.