Karol Nawrocki je bil zaprisegel kot predsednik Poljske. Slovesnost je potekala v Sejmu, tik pred dogodkom pa je premier Donald Tusk poskušal pomiriti svoje volivce. Donald Trump medtem razmišlja o štirih kandidatih za vodilni položaj v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) in naj bi se odločil do konca tedna.

V Los Angelesu v ZDA je britanski ilegalni migrant pobegnil iz zveznega pripora s pomočjo aktivistov proti imigracijskemu nadzoru. Incident se je zgodil v torek, pri čemer so aktivisti preprečili ponovno pridržanje pripornika s strani agentov ICE. Dogodek poudarja napetosti med zagovorniki imigracijskih pravic in organi pregona.

Donald Trump je bil pohvaljen za boljše, kot pričakovano, številke bruto domačega proizvoda (BDP) kljub pomislekom glede carin. Medtem so se v Federal Reserve (Fed) pojavila nesoglasja med Trumpovimi imenovanimi člani glede obrestnih mer, čeprav je znižanje malo verjetno. Pojavile so se tudi napovedi, da bi Trumpova poravnava s Paramountom lahko privedla do širjenja MAGA »propagande« v medijih.

Stranka Zelenih je izrazila nasprotovanje deportaciji jazidske družine v Irak, poudarjajoč potrebo po večji zaščiti za to skupnost. Kljub temu, da je družina uspela s pritožbo, je bila deportacija izvedena, saj so bili že na letalu. Sodba je zavrnila njihovo pritožbo zoper zavrnitev azila.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine Portorika (ACLU-PR) in različne politične ter socialne organizacije na otoku so vložile tožbo proti administraciji Trumpa. Glavni razlog je odločitev, ki priseljencem ne dovoljuje več zahtevati izpustitve proti varščini, medtem ko so v priporu. Ta poteza je sprožila ogorčenje med zagovorniki človekovih pravic in skupinami, ki delujejo na področju priseljevanja.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je sprejela več ukrepov na področju migracij in visokošolskega izobraževanja. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sprožilo oglaševalsko kampanjo, ki nezakonite priseljence spodbuja k samodeportaciji. Prav tako je bila zabeležena rekordna številka kazenskih pregonov nezakonitih priseljencev, več kot 3.000, zaradi ponovnega vstopa v državo. Poleg tega je bila sprožena preiskava proti Univerzi Duke in njeni reviji Law Journal zaradi domnevne diskriminacije v okviru politik raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI), ki naj bi kršile VI. naslov zakona o državljanskih pravicah.

Nemški ustavni pravnik, profesor Markus C. Kerber, je opozoril, da je Sodišče Evropske unije (ECJ) izvedlo "kastracijo migracijske politike držav članic EU" z nedavno razsodbo o azilu. Kritiki trdijo, da razsodba državam odvzema nadzor nad migracijami.

V Združenih državah Amerike so proračunski rezi v financiranje javne umetnosti, zlasti zvezne agencije NEA, povzročili kritično stanje za plesne organizacije v Los Angelesu. Te organizacije so bile prisiljene zmanjšati svoje programe in delo z javnostjo. Hkrati je politika priseljevanja ameriške vlade, ki zahteva dostop do podatkov o upravičencih do socialne pomoči SNAP, sprožila tožbo s strani Havajev in približno 20 drugih zveznih držav. To je posledica strahu in nezaupanja v priseljenskih skupnostih, ki se bojijo deportacij.

Demokrati so ostro kritizirali predlog zakona republikancev za spremembo imena centra Johna F. Kennedyja, kar so označili za »nepomembno« in »ozkogledo«. V ločenem razvoju dogodkov je sodnik v Virginiji razveljavil osem imenovanj guvernerja Glenna Youngkina v upravne odbore javnih univerz, ker jih državni senat ni potrdil. Senator Dick Durbin (D-IL) je izjavil, da napadi Trumpove administracije na zvezne sodnike »zmanjšujejo ustavo«. Senator Cory Booker (D-NJ) je ponovno izrazil nestrinjanje z drugimi demokrati, ker se ne upirajo predsedniku Trumpu, medtem ko je kongresnica Anna Paulina Luna (R-Fla.) napovedala pomemben zakonodajni pritisk po prazniku dela.

Državna tožilka New Yorka Letitia James, skupaj z državnimi tožilci Kalifornije Robom Bontom in Michigana Dano Nessel ter še 20 drugimi demokratskimi državnimi tožilci, je vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na Trumpovo zahtevo po državnih podatkih o prejemnikih bonov za hrano, ki bi pomagali pri sledenju nezakonitim priseljencem. Ločeno so zvezni sodniki preprečili izvedbo izvršne odredbe Donalda Trumpa, ki bi končala državljanstvo po rojstvu za otroke nezakonitih priseljencev, rojene v Združenih državah.

Stroge imigracijske politike Trumpove administracije, vključno z ukinitvijo varščin za migrante in odpuščanjem sodnikov za priseljevanje, bi lahko preizkusile zmogljivosti pridržalnih centrov v Teksasu in ogrozile pravico do poštenega sojenja, opozarjajo strokovnjaki. Agresivno uveljavljanje imigracijskih zakonov je povzročilo primerjave z zakonom o sužnjih iz leta 1850 in bi lahko sprožilo nemire. Medtem ko večina Američanov podpira cilje Trumpove administracije glede priseljevanja, jih veliko meni, da je pristop pretiran. Prihodnje deportacije bi lahko povečale povpraševanje po tujih kmetijskih delavcih, kar ZDA postavlja pred izbiro: uvoz več delavcev, povečanje plač ali uvoz več hrane.

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi obsežnih operacij urada za priseljevanje in carine (ICE). Pravni postopek se je začel po nasilnem incidentu v Minneapolisu prejšnji teden, ko je agent urada ICE ustrelil in ubil žensko. Lokalni uradniki trdijo, da zvezna vlada izvaja militarizirane racije in povečuje število agentov na terenu kot obliko povračilnega ukrepa proti območjem, ki jih vodijo demokrati in ki zavračajo sodelovanje pri strogi imigracijski agendi. Tožba neposredno naslavlja sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem in vodstvo urada ICE, saj naj bi njihove dejavnosti kršile pristojnosti lokalnih oblasti in ogrožale varnost skupnosti. V Minnesoti poudarjajo, da so racije v mestih Twin Cities povzročile velik strah med prebivalci, medtem ko uradniki v Illinoisu opozarjajo na politično motivirano kaznovanje zveznih držav, ki niso usklajene s predsednikovo politiko. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najostrejših sporov med zvezno in državno ravnjo v zadnjem obdobju. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se kopičile več mesecev zaradi Trumpove strategije množičnih deportacij in strožjega nadzora meja. Ta tožba sledi nizu prejšnjih pravnih izzivov, s katerimi so različne skupine in države poskušale omejiti pooblastila izvršne veje oblasti na področju priseljevanja, kar kaže na globok politični in pravni razkol v Združenih državah Amerike glede upravljanja migracijskih tokov.

Zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uporabe zveznih agentov v obsežnih operacijah proti priseljencem na njunih ozemljih. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poudaril, da je ministrstvo za domovinsko varnost uporabilo nevarno silo, pri čemer so močno oboroženi zvezni agenti v vojaški opremi več mesecev nezakonito pridrževali in zasliševali prebivalce v Chicagu in okolici, kar je v državi povzročilo vzdušje strahu. Napetosti so se stopnjevale po incidentu 7. januarja v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Ženska je bila ustreljena v svojem vozilu med operacijo, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Los Angeles in Boston. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da so bili v operacijah tarče tudi ameriški državljani, vključno z nosečnicami in najstniki, kar je po njegovem mnenju v neposrednem nasprotju z ustavo ZDA. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nastalih razmer ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je sprožilo ostre odzive zveznih oblasti in nekaterih kritikov. Slednji Walzu očitajo kršitev ustavnega določila o prevladi zvezne oblasti nad državno, saj bi uporaba nacionalne garde lahko ovirala delo zveznih organov kazenskega pregona. Politični komentatorji, med njimi Glenn Beck, trdijo, da guvernerjeve poteze poglabljajo notranje delitve v državi, medtem ko demokratski voditelji vztrajajo pri zaščiti državljanskih pravic pred, po njihovem mnenju, nezakonitimi zveznimi posegi.

Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalnih izrednih razmer in federalizacijo Washingtona, D.C., če mestna uprava ne bo sodelovala s službo za priseljevanje in carino (ICE) pri odstranjevanju nedokumentiranih migrantov. Županja Muriel Bowser je namreč napovedala, da policija ne bo sodelovala z ICE.

FBI je v javno objavljenem sodnem dokumentu sporočil, da ni našel nadzornih ali drugih videoposnetkov incidenta v Oregonu, v katerem je agent obmejne patrulje streljal in ranil dve osebi v poltovornjaku med operacijo uveljavljanja imigracijske zakonodaje.

Nemški mediji so podrobneje poročali o smiselnosti izgona 81 afganistanskih državljanov, ki so bili s čarterskim letom prepeljani iz Leipziga v Kabul. Razpravljali so o tem, ali je tovrstna deportacija pravilen korak. Dodatno je bilo razkrito, da so afganistanski storilci kaznivih dejanj, vključno z morilci in posiljevalci, prejeli različne denarne zneske, tudi do 1000 evrov žepnine, pred njihovo deportacijo.

Ameriški State Department je sporočil, da je od ponovnega prihoda Donalda Trumpa na oblast preklicanih več kot 100.000 vizumov, kar naj bi bil nov rekord. Poostreni ukrepi naj bi bili del nove protimigracijske politike.

Nemčija in sosednje države se zavzemajo za strožjo migracijsko politiko Evropske unije, so sporočili po srečanju na nemškem vrhu Zugspitze. Nemški minister je poudaril, da zaščita beguncev, ki jo zagotavlja EU, ne bo nujno potekala znotraj meja Evropske unije. Ministri so izrazili tudi odločenost, da preprečijo tihotapcem ljudi določanje, kdo lahko vstopi v EU.

Nemški kancler Friedrich Merz je deset let po izjavi nekdanje kanclerke Angele Merkel, da bo Nemčija obvladala migracijsko situacijo, priznal, da država ni uspela obvladati migracij. Merz je med tradicionalno letno tiskovno konferenco opozoril tudi na organizirano kriminaliteto in dejal, da Berlin tesno sodeluje s Poljsko glede razmer na meji, da bi preprečili nadaljnje nezakonite migracije.

Grčija načrtuje nadaljnjo zaostritev migracijske politike. Po novem naj bi imele osebe brez pravice do prebivanja le dve možnosti: prostovoljno vrnitev v domovino ali najmanj triletno zaporno kazen. Predlog zakona predvideva, da se zaporna kazen lahko odpravi v primeru prostovoljnega odhoda iz države. To so ključne spremembe, ki jih predvideva nova zakonodaja glede na predhodne informacije.