Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav med Palestinci in Izraelom, je bil sprejet "integriran in izvedljiv okvir", je sporočil savdski zunanji minister princ Fajsal bin Farhan. Dokument konference naj bi predstavljal celovit in izvedljiv načrt. Medtem pa poročilo trdi, da je Kanada kljub obljubi o ustavitvi izdajanja novih dovoljenj nadaljevala z oboroževanjem Izraela. Ottawa naj bi pospešila pošiljke orožja v Izrael prek posrednih poti, da bi se izognila nadzoru po objavi premora.

Britansko vlado so pozvali, naj ponovno razmisli o odločitvi glede zmanjšanja finančne podpore Mednarodnemu skladu za Irsko (IFI), pomembnemu mirovnemu skladu. Poslanec Sinn Féina John Finucane iz Severnega Belfasta je izrazil zaskrbljenost zaradi te poteze in jo označil za zaskrbljujočo.

Združene države Amerike so napovedale začetek izvajanja druge faze mirovnega načrta za območje Gaze, ki se osredotoča na dolgoročno stabilizacijo regije. Kot je na družbenem omrežju X sporočil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, ta del načrta predvideva razorožitev gibanja Hamas, vzpostavitev tehnokratske prehodne vlade in začetek obsežne obnove opustošenega območja. Čeprav vsi pogoji iz prve faze ameriškega načrta še niso bili v celoti izpolnjeni, se je Washington odločil za nadaljevanje procesa z namenom doseči dokončno končanje vojne v Gazi. Strategija predvideva postopen prehod oblasti na civilne strukture, ki bi omogočile normalizacijo razmer in vrnitev razseljenega prebivalstva. Ameriška administracija s tem korakom povečuje pritisk na sprti strani, da sprejmeta pogoje za trajno premirje. Vključitev mednarodnih akterjev in poudarek na tehnokratski upravi kažeta na namero ZDA, da v Gazo uvedejo upravo, ki ne bi bila pod neposrednim vplivom militantnih skupin, kar ostaja eden ključnih izzivov mirovnega procesa.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Vodja ZN za pomoč Tom Fletcher je zahteval dokaze od Izraela glede obtožb o povezavah uslužbencev ZN s Hamasom, pri čemer je poudaril varnostne pomisleke. Medtem je Izrael sporočil, da razmišlja o alternativnih možnostih za pogajanja o premirju s Hamasom, potem ko so ZDA in Izrael umaknili svoje pogajalske ekipe, kar povečuje negotovost glede prihodnosti dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem obtožil Hamas, da ni želel skleniti dogovora o Gazi, medtem ko so pogajanja propadla. Kljub temu se pričakuje ponovno obnavljanje zračnih spuščanj pomoči v Gazo.

Keir Starmer, vodja britanskih laburistov, se nahaja pred pomembno odločitvijo glede priznanja palestinske države. Časovna razporeditev takšnega dejanja je ključnega pomena, saj bo moral Starmer pretehtati, ali bo to bolj koristilo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu ali njegovim lastnim domačim političnim težavam. Medtem ko se poudarja, da je rešitev dveh držav še vedno oddaljena možnost, je priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva enkratna priložnost, ki lahko pomembno vpliva na diplomatsko pokrajino.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Izraelski napad na cerkev Svete družine v Gazi je povzročil ostre polemike, saj palestinski civilisti in priče zanikajo izraelsko trditev o 'zablodelem izstrelku' in trdijo, da je bil napad nameren. Ustanovitelj revije Terra Santa na Portugalskem je ostro kritiziral Združene narode, Izraelce in Palestince za desetletja konflikta, češ da mnogi, ki želijo določiti meje, niso nikoli obiskali območja. S tem se nadaljujejo napetosti v regiji in razprave o odgovornosti za spopade.

Azerbajdžanske oblasti so v sredo izpustile štiri armenske zapornike in jih predale Erevanu, kar predstavlja nov korak k zmanjševanju napetosti v regiji Kavkaza. Po navedbah uradnega Bakuja so bili ujetniki predani na meji, medtem ko armenska stran potrjuje njihov varni povratek v domovino. Ta poteza velja za humanitarno gesto, ki bi lahko okrepila zaupanje med državama po dolgotrajnih spopadih v Gorskem Karabahu. Istočasno je armenski premier Nikol Pašinjan na forumu o miru in varnosti v Erevanu izrazil nenavadno optimističen pogled na prihodnost odnosov s Turčijo. Pašinjan je trenutno vzdušje v regiji označil za nepredstavljivo pozitivno in dodal, da so formule za rešitev odprtih vprašanj z Ankaro praktično že določene. Premierjeve izjave nakazujejo na morebitno zgodovinsko otoplitev odnosov med državama, ki sta bili desetletja v diplomatskem sporu. Napredek pri normalizaciji odnosov v regiji je ključen za stabilizacijo južnega Kavkaza. Medtem ko Azerbajdžan in Armenija nadaljujeta pogovore o mirovnem sporazumu, se Turčija vse bolj uveljavlja kot ključni dejavnik pri vzpostavljanju nove regionalne arhitekture. Ti dogodki bi lahko vodili do odprtja meja in vzpostavitve novih trgovinskih poti, kar bi koristilo celotnemu območju.

Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je v sredo v imenu predsednika Donalda Trumpa uradno napovedal začetek druge faze mirovnega načrta v 20 točkah za končanje konflikta v Gazi. Osrednji element te faze je vzpostavitev tehnokratske palestinske administracije v palestinski enklavi, ki bo služila kot prehodno upravno telo. Načrt predvideva razorožitev Hamasa in popoln nadzor nad območjem pod vodstvom nove administracije, ki jo nadzoruje Washington. Witkoff je poudaril, da Združene države Amerike od gibanja Hamas pričakujejo popolno izpolnitev vseh obveznosti, kar vključuje takojšnjo vrnitev zadnjega preminulega talca. V primeru neupoštevanja teh pogojev je ameriški odposlanec zagrozil s resnimi posledicami. Ta korak sledi prizadevanjem Trumpove administracije, da bi hitro stabilizirala razmere na Bližnjem vzhodu s pomočjo nepolitičnega upravnega organa. Nova faza načrta predstavlja pomemben premik od vojaških operacij k vzpostavljanju civilne oblasti, vendar hkrati zahteva popolno politično in vojaško nevtralizacijo Hamasa. Witkoff je ob objavi na družbenem omrežju X pojasnil, da je cilj vzpostaviti stabilno prehodno vlado, ki bo omogočila dolgoročni mir, medtem ko bo nadzor nad izvajanjem načrta neposredno pod nadzorom ameriškega predsednika.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi se pogajal o prevzemu vodenja mednarodne prehodne uprave v Gazi, če bi prišlo do premirja. BBC poroča, da naj bi Blair vodil nov urad, ki bi vzpostavil stabilno okolje, preden bi oblast predali Palestincem. Predlog naj bi imel podporo Bele hiše, Blair pa naj bi se o tem že pogovarjal s Trumpom.

Indonezija je pozvala k vključitvi priznanja Palestine na globalno agendo in kot zgled navedla nedavno potezo Francije. Medtem ko se razmere v Gazi zaostrujejo zaradi lakote, se nadaljujejo pozivi k mednarodni podpori za palestinsko samostojnost. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sicer izrazila zadržanost, češ da je predhodno priznanje države, ki še ni ustanovljena, kontraproduktivno.

Evropski voditelji razmišljajo o vzpostavitvi 40-kilometrske varnostne cone med Ukrajino in Rusijo, kot del prizadevanj za končanje vojne. Po poročanju portala Politico, se omenjena tampon zona obravnava kot možna opcija za prekinitev ognja ali ureditev po vojni. Ta predlog pa bi lahko vključeval ozemeljske koncesije.

V nočnem izraelskem obstreljevanju Gaze je bilo ubitih najmanj 42 Palestincev. Bob Geldof je obtožil izraelske oblasti, da lažejo o lakoti v Gazi, medtem ko se ladja s humanitarno pomočjo kljub izraelski blokadi približuje Gazi.

Glavna opozicijska stranka Južnega Sudana, SPLM-IO, je zavrnila poziv predsednika Salve Kiira k dialogu, katerega namen je bil preprečiti, da bi država ponovno zapadla v državljansko vojno. Predsednikov poziv je prišel po zastoju mirovnih pogajanj. Tiskovni predstavnik SPLM-IO, Pal Mai Deng, je dejal, da mora predsednik Kiir izpustiti politične zapornike, kar nakazuje na to, da opozicija meni, da so potrebni drugi ukrepi, preden bo dialog možen.

Mirovni sporazum med Demokratično republiko Kongo (DRC) in Ruando, podpisan junija 2025 v Beli hiši, katerega cilj je bil končanje desetletja trajajoče vojne v vzhodnem Kongu, ni privedel do prekinitve vojaških spopadov. Kljub temu da so Združeni narodi sporazum pozdravili kot "pomemben korak k deeskalaciji, miru in stabilnosti", se vojaški konflikti nadaljujejo, kar kaže na kompleksnost in izzive pri doseganju trajnega miru v regiji.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru s sirskim predsednikom izrazil obsodbo izraelskih napadov na Sirijo, ki jih je označil za 'nesprejemljive'. Hkrati se Erdogan v domači politiki spopada s tveganjem izgube podpore med nacionalističnimi volivci zaradi napredovanja mirovnega procesa z delavci Kurdske delavske stranke (PKK). Njihovo odlaganje orožja je bilo s strani nekaterih označeno kot politična poteza, Erdoganovo pozivanje k široki parlamentarni podpori procesu pa je naletelo na nasprotovanje.

Vlade držav članic Evropske unije so začele izvajati pritisk na vodstvo povezave za imenovanje posebnega predstavnika, ki bi neposredno komuniciral z Rusijo glede vojne v Ukrajini. Glavni namen te pobude je zagotoviti, da bi bila evropska stališča in interesi ustrezno zastopani v morebitnih mirovnih pogajanjih. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj bloka, da bi se lahko Združene države Amerike z Moskvo dogovorile mimo interesov evropskih zaveznic. Po navedbah virov, na katere se sklicuje bruseljski portal Politico, bi novi pogajalec deloval kot neposreden kanal za komunikacijo s Kremljem. Diplomatov in uradniki poudarjajo, da si Evropa ne more privoščiti stranske vloge pri reševanju konflikta, ki neposredno vpliva na njeno varnostno arhitekturo. Predlog o imenovanju takšne osebe prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji vlogi Washingtona pri posredovanju. Pobuda je povezana tudi s širšimi prizadevanji EU, da ohrani vpliv na ukrajinsko politično prihodnost. Medtem ko Bruselj vztraja pri reformah znotraj Ukrajine, hkrati išče načine, kako formalizirati svoj diplomatski položaj nasproti Moskvi. Uradni Bruselj informacij o konkretnem kandidatu ali časovnem okviru imenovanja še ni potrdil.