Indonezijsko generalno tožilstvo (Kejagung) je znova sklicalo M. Riza Chalida, osumljenca v primeru korupcije v naftni industriji, in ga pozvalo, naj se 4. avgusta udeleži zaslišanja. To je že tretji poziv za zaslišanje. Pred tem so potrdili, da se je Riza Chalid nahajal v Maleziji, potem ko je bil viden tudi v Singapurju in na Japonskem.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Ameriški predsednik Donald Tramp je ostro kritiziral britanske davke na naftno industrijo v Severnem morju, saj meni, da so ti previsoki in »izgubljajo vsak smisel«. Poudaril je, da bi Velika Britanija morala znižati dajatve, s čimer bi spodbudila izkoriščanje bogatih naftnih virov, ki jih premore to območje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za televizijsko postajo NBC napovedal nov strateški načrt za obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Ameriškim naftnim podjetjem, ki bodo investirala v obnovo energetske infrastrukture v tej južnoameriški državi, je obljubil finančno nadomestilo oziroma rekompenzacijo za njihov vložek. Namen te poteze je spodbuditi zasebne investicije v državo, ki se že vrsto let spopada z gospodarsko krizo in propadanjem ključnih industrijskih panog. Napoved odraža Trumpova prizadevanja za krepitev ameriške energetske prevlade in geopolitičnega vpliva v regiji. S ponujenimi jamstvi želi Bela hiša zmanjšati tveganja za korporacije, ki bi vstopile na nestabilno venezuelsko tržišče. To odločitev so v naftni industriji sprejeli z odobravanjem, saj odpira možnosti za dolgoročno sodelovanje pri črpanju in predelavi surove nafte pod okriljem ameriških varnostnih in finančnih zagotovil. Poteza je tesno povezana z njegovo širšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi nedavne trgovinske sporazume in prizadevanja za oživitev domačega trga.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu, od koder so ga privedli pred sodišče na Manhattnu. 63-letni Maduro, ki so ga ameriške sile ujele med bliskovito vojaško operacijo, se sooča s težkimi obtožbami vodenja koruptivne in nezakonite vlade, ki je desetletja sodelovala pri trgovini z mamili in podpirala teroristična gverilska gibanja. Na prvi obravnavi je Maduro vidno razburjen zavrnil vse očitke in trdil, da so ga ameriške sile ugrabile, sebe pa je označil za vojnega ujetnika. Sodni postopek je zaznamoval verbalni spopad med Madurom in Pedrom Rojasom, moškim v sodni dvorani, ki trdi, da je bil žrtev Madurovega režima. Rojas je nekdanjemu voditelju dejal, da bo plačal za svoje zločine, na kar je Maduro jezno odgovoril pred posredovanjem sodnika. Naslednje zaslišanje je razpisano za 17. marec, do takrat pa Maduro ostaja v priporu v Metropolitanskem centru za pridržanje (MDC), ki je znan po slabih bivalnih razmerah. Medtem ko se Venezuela pripravlja na tranzicijo oblasti, ameriški obveščevalni krogi opozarjajo na morebitne poskuse destabilizacije procesa.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Medtem ko je Ina Grupa v prvem polletju povečala neto dobiček za 21 odstotkov na 54,3 milijona evrov, je Đuro Đaković grupacija v istem obdobju zabeležila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,2 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 170-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom.

Srbska naftna industrija (NIS) je podala Ministrstvu za finance Združenih držav Amerike novo zahtevo za izdajo posebne licence, ki bi omogočila nadaljevanje poslovanja tudi po 29. juliju. Takrat namreč poteče veljavnost prejšnje licence, izdane 26. junija, ki je odložila polno uveljavitev sankcij in zagotovila operativno delovanje podjetja.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil in njegovi izročitvi v ZDA, je kitajsko zunanje ministrstvo kritiziralo ZDA zaradi kršitve suverenosti Venezuele. Kljub temu pa se Kitajska ni jasno izrekla o morebitnih sankcijah proti ZDA. Tajvansko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje v miren prehod Venezuele v demokratično ureditev in napovedalo nadaljnje sodelovanje z ZDA.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Po uspešnem prevzemu Hess Corporation s strani Chevronsa v višini 53 milijard dolarjev, kljub prvotnemu poskusu blokade s strani ExxonMobila, sta se podjetji zdaj znašli kot partnerja pri upravljanju naftnih polj v Gvajani. Čeprav ExxonMobil nadaljuje z operacijami na teh poljih, je Chevron s tem strateškim prevzemom pridobil pomemben položaj in dolgoročne koristi v regiji.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Sindikat naftnih in plinskih delavcev je napovedal 48-urno splošno stavko v regiji Vaca Muerta, Argentina, kot odgovor na množična odpuščanja. Sindikat poroča o 1.200 neposrednih odpuščanjih in več kot 2.000 drugih prenehanjih zaposlitve, kljub rekordni proizvodnji nafte. Ta poteza delavcev je odraz zaskrbljenosti zaradi varnosti delovnih mest v ključnem energetskem sektorju države.

Naftni velikan Chevron je po pomembni razsodbi v Parizu, ki mu je omogočila dokončanje posla, prejel zeleno luč za 53 milijard dolarjev vreden prevzem podjetja Hess. Ta prevzem Chevronu omogoča dostop do enega največjih odkritij nafte v zadnjem desetletju. Chevron je v petek sporočil, da je prevzem Hessa zaključil kmalu po razsodbi Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.

Podjetji Chevron in Hess sta zabeležili rast delnic v predtrgovanju v New Yorku, potem ko je Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) v Parizu zavrnila poskus Exxon Mobila, da bi blokiral prevzem Hessa s strani Chevrna, vreden 53 milijard dolarjev. Arbitražna komisija ICC je zavrgla trditev Exxon Mobila, da ima predkupno pravico pri tej transakciji, kar je Chevrnu omogočilo, da je prestopil zadnjo oviro za megaposel z Hessom.

Nekdanji uradniki vlade in sindikati so opozorili na pomembne gospodarske težave. José Luis Falero, nekdanji urugvajski minister za promet, je izrazil zaskrbljenost zaradi "nekoliko paraliziranih" javnih del, navajajoč primere nezačetih cestnih projektov s podpisanimi pogodbami in sporočil, da podjetja "pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje". Medtem pa je argentinski naftni sindikat napovedal skupno stavko v regiji Vaca Muerta kot odgovor na 1.200 odpuščanj in zaustavitev dejavnosti. Marcelo Rucci, sekretar sindikata, je obsodil več kot tisoč odpuščanj in kritiziral vodstvo CGT. Vendar pa je novi predsednik urugvajske ATU, Jaime Romero Bonilla, napovedal usklajeno delo s prometnimi sindikati in poudaril odprtost za dialog.