Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Letošnji dan preobremenitve Zemlje, ko so se porabili vsi naravni viri za leto 2025, je padel na četrtek. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je Avstrija svoj dan preobremenitve dosegla že 29. marca in se s tem uvršča med države z visoko porabo virov. Svetovno prebivalstvo prekomerno izkorišča obdelovalne površine, ribolovna območja in gozdove, kar je povzročilo izčrpanje razpoložljivih virov. Okoljske organizacije so predlagale rešitve.

Letošnji Dan ekološkega dolga (Earth Overshoot Day) je 24. julij, kar pomeni, da je človeštvo izčrpalo vse naravne vire za celotno leto. Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je opozorila, da človeštvo naravne vire troši za 80 odstotkov hitreje, kot jih Zemljini ekosistemi lahko obnovijo. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na voljo skoraj dva planeta. Slovenija je svoje naravne vire izčrpala še bistveno prej, že v začetku maja.

Cookovi otoki, pacifiška otoška država, so aktivno raziskovali možnost globokomorskega rudarjenja za pridobivanje baterijskih kovin, redkih zemelj in kritičnih mineralov. Raziskovalne ladje prečesavajo morje okoli otočja, da bi identificirale nahajališča teh dragocenih surovin. Cilj je izkoriščanje morskega dna za industrijsko rudarjenje.

Svetovno gospodarstvo je letos na ekološki dolg prišlo osem dni prej kot v letu 2024, kar pomeni, da smo porabili več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kljub temu, da je datum ekološkega dolga v zadnjem desetletju relativno stabilen, se ta premika vse bolj zgodaj vsako leto.

Azerbajdžan je med armensko okupacijo nezakonito izkoristil več kot 50 svojih mineralnih nahajališč, kar je povzročilo okoljske kršitve. Po navedbah namestnika ministra je bilo v tem obdobju neregulirano in okoljsko uničujoče izkoriščanih 52 od 167 azerbajdžanskih mineralnih nahajališč. Te dejavnosti so pustile znake škodljivega posega v naravne vire države.

Upokojeni brazilski general je vrhovnemu sodišču potrdil, da je pripravil dokument, ki je predvideval atentat na predsednika Lulo da Silvo, v okviru sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Bolsonaru zaradi državnega udara. Medtem je predsednik Lula ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v brazilske strateške vire, kot sta litij in niobij, ki so v lasti brazilskega ljudstva.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Kanadska ministrica za industrijo, Mélanie Joly, je odobrila združitev kanadskega podjetja za naravne vire Teck Resources Ltd. in britanskega Anglo American PLC. Jolyjeva je v izjavi dejala, da bo združitev koristila Kanadi in jo označila za "pomembno zmago". Delničarji so načrt, ki je bil prvič napovedan septembra, potrdili že prejšnji teden.

Republikanski kongresnik z Aljaske, Nick Begich, je v intervjuju za Daily Caller News Foundation izpostavil, da je njegova država, bogata z viri, ključna za sprostitev ameriškega energetskega potenciala in povečanje energetske prevlade ZDA. Poudaril je, da ima Aljaska pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo dovolnine za rabo vode, ki jih bodo morali imetniki vodnih dovoljenj plačevati od leta 2026. Po navedbah ministrstva naj bi ta ukrep odpravil dolgoletno neenakost med imetniki vodnih pravic. Poudarili so, da se cena vode za gospodinjstva ne bo spremenila. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo.

Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v nedeljo, 27. julija 2025, izpostavil ključno vlogo projektov petrokemične in rudarske industrije, ki jih izvaja Ministrstvo za nafto in mineralne vire. Poudaril je, da ti projekti prispevajo k maksimiranju dodane vrednosti naravnih in rudarskih virov Egipta, spodbujajo razvoj povezanih industrij, ustvarjajo nova delovna mesta in povečujejo donose za nacionalno gospodarstvo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Kljub podpisu mirovnega sporazuma med Kongom in Ruando v Washingtonu, pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa, so se spopadi na vzhodu Konga okrepili. Sporazum naj bi sicer končal konflikt v vzhodnem Kongu in napetosti med državama.