Znanstveniki v Mehiki razvijajo inovativne metode za iskanje pogrešanih oseb, ki so bile žrtve nasilja mamilarskih kartelov. Del testiranj vključuje oblačenje prašičjih trupel v oblačila, nato pa se trupla odlagajo na različne načine – nekatera so zavita v lepilni trak, druga so razkosana, spravljena v plastične vrečke ali odeje, prekrita z apnom ali zažgana. Nekatera trupla so pokopana posamično, druga pa skupaj z ostalimi. Cilj je izboljšati tehnike iskanja in prepoznavanja žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostrejše ukrepe proti mehiškim mamilarskim kartelom, ki jih namerava uradno označiti za teroristične organizacije. Po njegovih trditvah je ameriški mornarici že uspelo v veliki meri zaustaviti tihotapljenje drog po morju, zato zdaj načrtuje uporabo kopenskih sil za neposreden spopad s kriminalnimi združbami na tleh. Trump utemeljuje to odločitev z oceno, da karteli s preprodajo prepovedanih substanc načrtno zastrupljajo ameriško prebivalstvo. Strokovnjaki kljub napovedim opozarjajo na kompleksnost operacije, saj so karteli opisani kot »mnogoglave pošasti« z razvejano infrastrukturo, ki je ni mogoče uničiti zgolj z osamljenimi zračnimi napadi ali omejenimi vojaškimi posegi. Ker imajo te organizacije svoje prostore in logistična vozlišča po celotni Mehiki, bi vojaška intervencija zahtevala obsežno in dolgotrajno prisotnost. Poleg tega struktura kartelov omogoča hitro zamenjavo vodilnih kadrov, kar pomeni, da bi bila vojaška zmaga brez celovite strategije težko dosegljiva. Napovedi o uporabi ameriških kopenskih sil na tujem ozemlju so sprožile številna diplomatska in varnostna vprašanja. Mehika tradicionalno nasprotuje neposrednemu posegu tujih vojsk na svoja tla, kar bi lahko privedlo do resnih napetosti med sosednjima državama. Analitiki poudarjajo, da bi takšna stopnjevana vojna proti drogam imela daljnosežne posledice za celotno regijo, vključno z morebitnim povečanjem števila beguncev in nestabilnostjo na mejnih območjih.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v petek napovedala okrepitev diplomatskih prizadevanj po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek kopenskih vojaških operacij proti mamilarskim karteljem na mehiških tleh. Sheinbaumova je zunanjemu ministru Juanu Ramónu de la Fuenteju naročila, naj nemudoma vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, hkrati pa je izrazila pripravljenost na neposreden pogovor s Trumpom, da bi preprečili morebitne enostranske vojaške posege. Trumpove napovedi predstavljajo drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki, saj je predsednik ZDA zatrdil, da bodo kopenske operacije nujne zaradi domnevnih 250.000 do 300.000 smrtnih žrtev, ki naj bi jih v ZDA letno povzročilo delovanje karteljev. Mehiška stran je ob tem poudarila, da že obstajajo dogovori o sodelovanju pri nadzoru morja, vendar odločno zavrača možnost tuje vojaške inkurzije na svoje ozemlje, kar bi pomenilo kršitev suverenosti države. Odziv predsednice Sheinbaumove temelji na iskanju diplomatske rešitve in izboljšanju komunikacije med sosednjima državama, ki se že dlje časa spopadata z napetostmi glede migracij in carin. Mehika ob tem poudarja pomen vzajemnega spoštovanja in usklajenega delovanja pri boju proti kriminalu, namesto agresivnih enostranskih napovedi, ki bi lahko resno ogrozile regionalno stabilnost in gospodarsko sodelovanje v Severni Ameriki.

V Düsseldorfu so nemški organi pregona prijeli osumljenca, ki ga povezujejo z decembrskim streljanjem na potnika v taksiju. Žrtev napada, ki je bila v incidentu življenjsko ogrožena, je po poročanju lokalnih medijev nečak vplivnega mamilarskega šefa. Preiskovalci so v zadnjih dneh intenzivno iskali storilca, ki je konec lanskega leta večkrat streljal skozi sprednje vetrobransko steklo vozila. Policija in tožilstvo sta glede podrobnosti primera ostala skopa z informacijami, so pa potrdili, da so osumljenca že privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil pripor. Napad se je zgodil v središču mesta, kjer so krogle preluknjale vozilo, žrtev pa je le s težavo preživela hude poškodbe. Nemški preiskovalci trenutno preverjajo morebitne povezave med tem incidentom in drugimi obračuni v kriminalnem podzemlju. Incident je v nemški javnosti sprožil zaskrbljenost zaradi naraščajočega nasilja, povezanega z organiziranim kriminalom. Čeprav so preiskovalni organi pri izjavah previdni, primer obravnavajo kot poskus umora v okviru spopadov med rivalskimi tolpami. Nadaljnja preiskava bo osredotočena na motiv napada in iskanje morebitnih sostorilcev.

V zaporu v mestu Esmeraldas na severozahodu Ekvadorja je v četrtek izbruhnilo nasilje, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Spopadi so izbruhnili med rivalskimi mamilarskimi tolpami, poročila pa omenjajo tudi grozljive obračune, vključno z obglavljenji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Pripravnik gasilec Zac Gonzalez Rostro je bil odpuščen iz gasilske in reševalne službe Greater Manchester po šestih tednih usposabljanja, potem ko se je hvalil, da je bil nekdanji morilec mehiškega mamilarskega kartela in da je ubil več kot 70 ljudi.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

Pet ameriških letal F-35 je bilo opaženih ob pristanku v Portoriku, potem ko je predsednik Donald Trump prejšnji teden ukazal, da se deset teh nevidnih lovcev pridruži vojaški krepitvi v Karibih za boj proti narkokartelom, sredi naraščajočih napetosti z Venezuelo.

British Columbia Lottery Corp. (BCLC) se je pritožila na zvezno sodišče, ker meni, da jo je Finančni center za transakcije in poročila Kanade (FINTRAC) neupravičeno kaznoval z več kot milijon dolarjev zaradi kršitev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. BCLC trdi, da so bili 'presenečeni' nad preiskavo in kaznijo.

Združene države Amerike so predsednika Venezuele Nicolása Madura obtožile vodenja in sodelovanja z narkokartelom "Cártel de los Soles". Ameriške oblasti so omenjeni kartel označile za teroristično organizacijo, s čimer so dodatno zaostrile diplomatske napetosti med državama.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Nasilje v mehiški zvezni državi Sinaloa se nadaljuje leto dni po aretaciji domnevnega vodje mamilarske tolpe Ismaela "El Maya" Zambade v ZDA. Ulični prodajalci v Culiacanu poročajo, da turisti, ki še obiskujejo mesto, ne iščejo več plakatov drogiranega mogotca Joaquina "El Chapa" Guzmana, ampak se zanimajo za Zambado, nekoč najbolj znanega prebivalca mesta.

V mehiški državi Michoacan, ki jo pretresa nasilje, bo žena župana, ki je bil brutalno umorjen med praznovanjem Dneva mrtvih, v sredo prevzela njegovo funkcijo. Sledilo je več dni protestov, ki so zahtevali pravico za umorjenega župana.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.